Vročitev pisanj - Bolgarija

KAZALO

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročanje pisanj v sodnih postopkih je z zakonodajo določen način pisnega obveščanja strank in drugih udeležencev v sodnih postopkih o sodnih aktih.

Vročanje udeležencem v sodnem postopku omogoča, da so o poteku postopka obveščeni pravočasno in v skladu z zakonom, saj se tako zagotovita poštenost in pravičnost postopka.

Namen vročanja je, da je prejemnik dejansko obveščen o postopku v teku ali da ima vsaj zagotovljeno možnost, da je o njem obveščen. Bistvo vročanja pisanj je torej omogočiti prejemnikom, da se seznanijo z vsebino pisanja; ali bodo tako možnost tudi dejansko izkoristili, pa je osebna odločitev vsakega prejemnika.

Pri vročanju je ključnega pomena, da vročevalec potrdi čas in način vročitve ter istovetnost osebe, ki ji pisanje vroča, saj se le tako lahko zakonsko domneva, da je bila vročitev pravilno opravljena. Načeloma je vabilo, ki je vročeno po postopku, določenem z zakonom, in ki ga je sestavil vročevalec, verodostojen uradni dokument glede dejstev, ki so v njem potrjena.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

  1. Vabilo na sodišče se vroči udeležencem v postopku.
  2. Sodišče mora strankam vročiti dvojnik aktov, ki so predmet samostojne pritožbe (člen 7(2) zakonika o civilnem postopku (Grazhdanski protsesualen kodeks – GPK). Sodne odločbe, sklepi in odredbe se vročijo strankam v postopku, tretjim osebam, ki sodelujejo v določeni fazi sodnega postopka, in tretjim osebam, ki jim sodišče naroči izvršitev njegove odredbe.
  3. Vloge in pritožbe strank se vročijo nasprotni stranki.
  4. Pisanja sodišča se prav tako vročijo strankam postopka.
  5. Sklepe o izvršbi (člen 418(5) GPK) in obvestila o prostovoljni izpolnitvi (člen 428 GPK) vročijo sodni izvršitelji.
  6. Vsa druga pisanja v primerih, v katerih je to določeno z zakonom, vključno z vročanjem državnim institucijam in organom ter fizičnim ali pravnim osebam.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Osebe, ki so v členu 42 zakonika o civilnem postopku opredeljene kot pristojne za vročanje pisanj, vabil in drugih dokumentov, so:

  • sodni uradniki: sodni vročevalci in sodni tajniki (v primerih, v katerih se oseba osebno zglasi v sodnem tajništvu ali je obveščena po telefonu, telefaksu ali elektronski pošti, pri čemer sodni tajnik ime osebe zapiše na seznam oseb za vabilo);
  • poštni uslužbenci ali kurirji: ko se pisanje vroča priporočeno po pošti ali po kurirski službi s povratnico;
  • župani zadevnih občin, če na območju, kjer bo opravljena vročitev, ni sodnih institucij;
  • zasebni sodni izvršitelji po nalogu sodišča na izrecno zahtevo stranke, ki v takem primeru tudi nosi stroške vročitve.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

V skladu s členom 38 GPK se pisanje vroči na naslovu, navedenem v zadevi.

Če toženec, ki je fizična oseba, ne prevzame pisanja, sodišče po uradni dolžnosti preveri njegov naslov, prijavljen v nacionalnem registru prebivalstva. Če navedeni naslov ni stalni ali trenutni naslov stranke, sodišče odredi vročitev na trenutnem ali stalnem naslovu. Sodišče po uradni dolžnosti tudi preveri kraj zaposlitve toženca in odredi vročitev na delovnem mestu oziroma v kraju opravljanja javne službe ali kraju opravljanja gospodarske dejavnosti.

Če je treba pisanja vročiti trgovcu ali pravni osebi, se lahko naslov ugotovi z brezplačnim iskanjem v elektronskem poslovnem registru, tako da se vpišejo točno ime trgovca (pravne osebe), del tega imena ali enotna identifikacijska številka (EIK).

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Poslovni register in register nepridobitnih pravnih oseb sta javna in dostopna na spletu na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.brra.bg.

Zbirka podatkov, v katero so vpisane okoliščine v zvezi s trgovci in nepridobitnimi pravnimi osebami, je prosto in brezplačno na voljo širši javnosti.

Sedež trgovca ali pravne osebe je mogoče brezplačno poiskati v registru.

Agencija, ki vodi register, registriranim uporabnikom ob plačilu zakonsko določene takse omogoča dostop do spisa trgovca in dokumentov v njem (npr. ustanovne listine).

Na podlagi člena 16d tarife zakonsko določenih taks, ki jih pobira agencija, ki vodi register, je treba za dostop do celotne zbirke podatkov poslovnega registra, vključno s posodobitvami, plačati letno takso v višini 100 BGN.

Nacionalni register prebivalstva je elektronska zbirka podatkov, ki vsebuje osebne podatke vseh bolgarskih državljanov. Vsebuje tudi podatke o tujih državljanih, ki dolgoročno ali stalno prebivajo v Bolgariji, in osebah, ki so v Republiki Bolgariji pridobile status begunca, humanitarni status ali azil. To je največja bolgarska zbirka podatkov, saj vsebuje osebne podatke o fizičnih osebah (ime, datum rojstva, osebno identifikacijsko številko (EGN) ali identifikacijsko številko tujca (LNCh), kraj rojstva, registracijo rojstva, družinski status in sorodstvene vezi, osebni dokument itd.). Nacionalni register prebivalstva vodi generalni direktorat za registracijo prebivalstva in upravne službe, ki deluje v okviru ministrstva za regionalni razvoj in javno upravo.

V zakonu o registraciji prebivalstva (ZGR) je določeno, v katerih primerih se lahko dovoli dostop do podatkov, shranjenih v nacionalnem registru prebivalstva, opredeljene pa so tudi osebe, ki se jim lahko zagotovi tak dostop.
1. To so predvsem fizične osebe (bolgarski državljani in tujci), na katere se podatki nanašajo, in tretje osebe (fizične osebe), ki take podatke potrebujejo v zvezi z nastankom, obstojem, spremembo ali prenehanjem njihovih zakonitih pravic in interesov.

2. Državni organi in institucije imajo prav tako pravico do dostopa v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili, torej v okviru svojih pristojnosti.

3. Tudi pravnim osebam (bolgarskim in tujim) se lahko odobri dostop do zbirke podatkov, če je to določeno v posebnem zakonu ali sodnem aktu (sodna odločba) ali če to odobri komisija za varstvo osebnih podatkov.

V praksi lahko tuji sodni organi in/ali stranke v sodnem postopku uporabijo informacije iz nacionalnega registra prebivalstva, za kar pri sodišču, pri katerem je bil uveden konkretni postopek, vložijo zahtevo, v kateri navedejo potrebo po ugotovitvi naslova zadevne osebe.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Uporablja se običajni postopek za obravnavo zaprosila za pridobitev dokazov na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (členi 614 do 618 zakonika o civilnem postopku).

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Večino vabil in pisanj običajno vročijo sodni uradniki in poštni uslužbenci ustrezne dostavne službe.

V členu 43 zakonika o civilnem postopku so določeni naslednji načini vročanja:

  1. osebna vročitev;
  2. vročitev po drugi osebi;
  3. vročitev s pritrditvijo obvestila na stalnem ali trenutnem naslovu toženca;
  4. vročitev z objavo v uradnem listu;
  5. vročitev pričam, izvedencem ali tretjim osebam, ki ne sodelujejo v postopku, se opravi tako, da se pisanje pusti v hišnem predalčniku, ali s pritrditvijo obvestila.

Osebna vročitev: vročitev osebi se opravi na naslovu za vročanje, kot je naveden v posamezni zadevi. Če naslovnika ni mogoče najti na navedenem naslovu, se pisanje vroči na trenutnem naslovu, in če niti tam vročitev ni uspešna, na stalnem naslovu (člen 38 zakonika o civilnem postopku).

Če je stranka na sedežu sodišča imenovala osebo, ki ji je treba vročiti pisanja, ali če ima v zadevi pooblaščenca, se pisanja vročijo navedeni osebi ali pooblaščencu. Če naslovnik ni procesno sposoben, se pisanje vroči njegovemu zakonitemu zastopniku. Vročitev zastopniku se v skladu s členom 45 zakonika o civilnem postopku šteje za enakovredno osebni vročitvi.

Vročitev po drugi osebi: taka vročitev se opravi, če pisanja ni mogoče vročiti osebno naslovniku, druga oseba pa privoli v sprejem pisanja. Druga oseba je lahko katera koli odrasla oseba iz naslovnikove družine ali oseba, ki živi na njegovem naslovu, ali delavec, zaposleni ali delodajalec na takem naslovu. Oseba, po kateri se vročitev opravi, podpiše povratnico in se zaveže, da bo vabilo predala naslovniku.

Sodišče iz skupine oseb, ki lahko sprejmejo pisanje, izvzame osebe, ki v zadevi sodelujejo kot nasprotna stranka, ki jim je v interesu določen izid v zadevi ali ki so izrecno navedene v naslovnikovi pisni izjavi.

V skladu s členom 46 zakonika o civilnem postopku se pisanje, ki je izročeno drugi osebi, šteje za vročeno naslovniku.

Kraj za vročanje trgovcu in pravni osebi, ki sta vpisana v ustrezni register, je zadnji naslov, naveden v tem registru. Če se je oseba odselila z naslova in novi naslov ni vpisan v register, se vsa pisanja vložijo v spis o zadevi in se štejejo za ustrezno vročena: člen 50(2) GPK.

Vročitev trgovcem in pravnim osebam se opravi v njihovih pisarnah, pisanje pa se lahko vroči kateremu koli pisarniškemu ali tovarniškemu delavcu, ki ga je pripravljen sprejeti.

Državne institucije in občine morajo imenovati uradnika, ki bo sprejemal pisanja v običajnem delovnem času.

Stranka v zadevi, ki je več kot en mesec odsotna z naslova, ki ga je navedla v zadevi ali na katerem ji je bilo pisanje enkrat vročeno, mora sodišče obvestiti o svojem novem naslovu. Enaka obveznost velja za zakonitega zastopnika, skrbnika in pooblaščenca take stranke. Če ta obveznost ni izpolnjena, se vsa pisanja vložijo v spis o zadevi in štejejo za vročena (člen 41 GPK).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Pisanje se lahko stranki vroči tudi na elektronski naslov, ki ga stranka navede. Takšno pisanje se šteje za vročeno, ko je prejeto v opredeljenem informacijskem sistemu (člen 42(4) zakonika o civilnem postopku). Vročitev na elektronski naslov se potrdi s kopijo ustreznega elektronskega potrdila o dostavi. Glede vrste postopka ali sposobnosti stranke ni omejitev. Edina zahteva je, da stranke elektronski naslov sporočijo same, s čimer izrazijo strinjanje s takim načinom vročanja.

Če pisanje ni bilo vročeno na drug način, lahko sodišče izjemoma odredi, da sodni uradnik vročitev opravi po telefonu, teleksu, telefaksu ali s telegramom. Vročitev po telefonu ali telefaksu pisno potrdi vročevalec, vročitev s telegramom je potrjena z obvestilom o dostavi telegrama, vročitev po teleksu pa je potrjena s pisnim potrdilom o dostavi sporočila; potrdila se vrnejo sodišču takoj po njihovi pripravi.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Vročitev s pritrditvijo obvestila: v členu 47 zakonika o civilnem postopku je določeno, da če toženca en mesec ni mogoče najti na naslovu, navedenem za zadevo, in če ni mogoče najti druge osebe, ki bi bila pripravljena sprejeti pisanje, vročevalec pritrdi obvestilo na naslovnikova vhodna vrata ali hišni predalčnik oziroma, če nima dostopa do vhodnih vrat ali predalčnika, na glavni vhod stavbe ali na vidno mesto v bližini. Če ima vročevalec dostop do hišnega predalčnika, obvestilo pusti tudi v njem. Dejstvo, da toženca ni mogoče najti na naslovu, navedenem v zadevi, se potrdi z najmanj tremi obiski na navedenem naslovu, med katerimi je najmanj en teden razmika, pri čemer je vsaj eden od teh obiskov opravljen na dela prost dan. To pravilo se ne uporablja, če je vročevalec od upravnika stanovanjske stavbe ali župana občine ali kakor koli drugače pridobil informacije, da toženec ne živi na navedenem naslovu, in to dejstvo potrdi z navedbo vira informacij.

V obvestilu je navedeno, da je bilo pisanje puščeno v sodni pisarni, kadar vročitev opravi sodni uradnik ali zasebni sodni izvršitelj, ali na občini, kadar vročitev opravi občinski uradnik, ter da je mogoče pisanje prevzeti v dveh tednih od obvestila.

Pisanje se šteje za vročeno po izteku roka za prevzem pisanja v sodni pisarni ali na občini.

Ko sodnik ugotovi, da je bilo pisanje pravilno vročeno, odredi, naj se vloži v spis, in imenuje posebnega zastopnika toženca na stroške tožnika.

Tudi vročanje stranskim udeležencem v postopku se lahko opravi s pritrditvijo obvestila.

Če je treba pisanja vročiti pravnim osebam, uradnik, ki ne pridobi dostopa do pisarne ali ne najde osebe, ki bi bila pripravljena sprejeti pisanje, pritrdi obvestilo. Drugo obvestilo se ne pritrdi. Šteje se, da je bila stranka obveščena, ko se izteče dvotedenski rok.

Postopek s pritrditvijo obvestila se uporablja tudi za vročitev pričam, izvedencem ali tretjim osebam, ki ne sodelujejo v postopku, ki se opravi tako, da se pisanje pusti v hišnem predalčniku, ali, če dostop do nabiralnika ni mogoč, s pritrditvijo obvestila.

Vročitev z objavo: vročanje z objavo je urejeno v členu 48 zakonika o civilnem postopku.

Če toženec ob vložitvi tožbe nima prijavljenega stalnega ali trenutnega naslova, lahko tožnik zaprosi, naj se vročitev opravi z objavo v neuradnem delu uradnega lista vsaj en mesec pred datumom sodne obravnave. Vročitev se lahko tako opravi le, če tožnik z izpiskom iz registra dokaže, da toženec nima prijavljenega naslova, in z izjavo potrdi, da ne pozna toženčevega naslova v tujini. Če se toženec kljub objavi ne udeleži sodne obravnave, sodišče imenuje posebnega zastopnika toženca na stroške tožnika.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Če je vročitev opravljena s pritrditvijo obvestila, se šteje, da je pisanje pravočasno vročeno, ko poteče rok za prevzem pisanja.

Vsekakor se vročitev šteje za opravljeno po potrditvi, in sicer:

– vročitev po telefonu ali telefaksu pisno potrdi vročevalec;

– vročitev s telegramom je potrjena z obvestilom o dostavi;

– vročitev po teleksu je potrjena s pisnim potrdilom o poslanem sporočilu;

– vročitev po pošti je potrjena s povratnico;

– vročitev na elektronski naslov je potrjena s kopijo elektronskega potrdila o dostavi.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Če se vročitev opravi s pritrditvijo obvestila, je v samem obvestilu navedeno, da je bilo pisanje puščeno v sodni pisarni, kadar vročitev opravi sodni uradnik ali zasebni izvršitelj, ali na občini, kadar vročitev opravi občinski uradnik, ter da je mogoče pisanje prevzeti v dveh tednih od obvestila.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Zavrnitev sprejema pisanja se ne šteje za zakonito ali nezakonito, saj je odločilnega pomena dejstvo, da je bil upoštevan postopek vročitve, in ne razlogi stranke za sprejem ali zavrnitev sprejema pisanja. Zavrnitev sprejema pisanja je treba zabeležiti na povratnici in potrditi s podpisom vročevalca. Če prejemnik sprejem pisanja zavrne, se vročitev kljub temu šteje za pravilno opravljeno.

Če se vročitev opravi s pritrditvijo obvestila, se šteje, da je pisanje pravilno vročeno, če je bil upoštevan uveljavljen postopek pritrditve obvestila in je potekel rok za prevzem pisanja. Če stranka v roku ne prevzame pisanja, sodnik pa ugotovi, da je bilo pisanje pravilno vročeno, odredi, naj se vloži v spis, in imenuje posebnega zastopnika toženca na stroške tožnika.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V skladu s členom 5(1) skupnih pravil o pogojih dostave poštnih pošiljk in paketov (ki jih je 27. maja 2010 z odločbo št. 581 sprejela komisija za nadzor nad komunikacijami) se ob dostavi pošiljk s priporočeno pošto zahteva podpis prejemnika. Pošiljke, poslane s priporočeno pošto, je mogoče izročiti osebi, starejši od 18 let, ki je član gospodinjstva in živi na naslovu, na katerega je pošiljka naslovljena. Prejemnik se mora ob prejemu pošiljke podpisati in pokazati osebni dokument.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če pošiljke ni mogoče izročiti na naslovu za dostavo zaradi odsotnosti naslovnika ali druge osebe, pooblaščene za prevzem pošiljk, se v hišnem predalčniku pusti uradno pisno obvestilo naslovniku, naj se zglasi na poštnem uradu in prevzame pošiljko do roka, ki ga navede izvajalec poštnih storitev in ki ne sme biti krajši od 20 dni in ne daljši od 30 dni od dneva, ko poštni urad prejme pošiljko za dostavo. Število uradnih obvestil in rok za prevzem pošiljke določi izvajalec poštnih storitev v splošnih pogojih poslovanja; vsekakor je treba poslati vsaj dve uradni obvestili.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Glej odgovor na vprašanje 8.2.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Ob vročitvi uslužbenec izpolni povratnico, ki je dokazilo o prejemu. Povratnica mora vsebovati vse zahtevane podatke, ki dokazujejo, da je bila vročitev pravilno opravljena. To so:

– ime osebe, na katero je pisanje naslovljeno;

– ime osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno;

– oseba, ki je vročitev opravila: sodni uradnik, poštni uslužbenec ali kurir, župan ali zasebni sodni izvršitelj.

Če je vročitev opravljena osebi, ki ni naslovnik, se vedno navede, da mora ta oseba pisanje dostaviti naslovniku.

V členu 44 zakonika o civilnem postopku so določeni naslednji načini dokazovanja, da je bila vročitev opravljena:

– vročevalec s podpisom potrdi datum in način vročitve ter istovetnost osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno;

– vročevalec na povratnici zabeleži zavrnitev sprejema in to potrdi s podpisom; vendar se kljub temu šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena. Ne glede na tako zavrnitev se vročitev šteje za pravilno opravljeno;

– vročitev po telefonu ali telefaksu pisno potrdi vročevalec;

– vročitev s telegramom se dokazuje z obvestilom o dostavi;

– vročitev po teleksu se dokazuje s pisnim potrdilom o poslanem sporočilu;

– vročitev po pošti se dokazuje s povratnico;

– vročitev na elektronski naslov se dokazuje s kopijo elektronskega potrdila o dostavi.

Potrdilo o opravljeni vročitvi je treba vložiti v spis takoj, ko je izdelano.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi, taka vročitev nima nobenih pravnih posledic. Če stranka v postopku ni bila pravilno vabljena na sodno obravnavo, je v členu 46 zakonika o civilnem postopku določeno, da je treba obravnavo preložiti in vročiti novo vabilo. Kljub temu pa se lahko stranka osebno zglasi na sodišču in ustno ali pisno zaprosi za udeležbo na sodni obravnavi ter navede, da je bila o sodni obravnavi obveščena in želi prisostvovati. V takem primeru se šteje, da je bilo vabilo pravilno vročeno.

Če so bile stranke pravilno vabljene, vendar je narok preložen zaradi dokazov, novega vabila ni treba vročiti.

Če stranka trdi, da je zamudila rok, ki je določen z zakonom ali ki ga je določilo sodišče, ker ni bila ustrezno obveščena, lahko zahteva ponovni začetek teka roka, če dokaže, da je rok zamudila zaradi posebnih nepredvidenih okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti (člen 63 in naslednji GPK).

Zainteresirana stranka lahko zahteva razveljavitev izvršljive odločbe na podlagi postopka iz člena 303 GPK, če ji je bila zaradi kršitve zadevnih pravil odvzeta možnost sodelovanja v postopku ali ni bila pravilno zastopana ali če zaradi posebnih nepredvidenih okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti, ni mogla nastopiti osebno ali po zagovorniku.

Če dolžnik trdi, da mu je bila odvzeta možnost izpodbijanja terjatve, za katero je bil izdan sklep o izvršbi, lahko pri pritožbenem sodišču vloži ugovor na podlagi postopka iz člena 423 GPK.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Zakonsko določene takse, ki jih pobirajo sodišča v Republiki Bolgariji za obravnavo zadeve, krijejo vse stroške vabil, ki jih vročajo sodni uradniki, poštni uslužbenci ali župani zadevnih občin.

Za vročanje pisanj na podlagi Uredbe (ES) št. 1393/2007 se takse običajno ne zaračunavajo.

Če stranka od sodišča zahteva, naj odredi vročitev po zasebnem sodnem izvršitelju, je v členu 42(2) zakonika o civilnem postopku določeno, da zadevna stranka nosi stroške vročitve. V tem primeru taksa za vročitev pisanj znaša 20 BGN.

Če se vročitev opravi z objavo v neuradnem delu uradnega lista, se plačajo naslednje takse:

– za besedilo v obsegu največ polovice standardne strani: 20 BGN;

– za besedilo v obsegu največ ene standardne strani (30 vrstic, 60 znakov na vrstico): 40 BGN;

– za besedilo v obsegu več kot ene standardne strani: 40 BGN in 35 BGN za vsako dodatno stran.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 24/11/2020