Vročitev pisanj - Češka

Obnovi Shrani kot pdf

Izvirna jezikovna različica te strani češčina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

KAZALO

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročitev sodnih pisanj je naloga sodišča v okviru sodnega postopka. Sodišče strankam v postopku, udeležencem v postopku in drugim osebam vroči različna pisanja v zvezi s postopkom (npr. tožbe, vabila, prepise sodb itd.).

Zaradi pravne varnosti in za zaščito sodelujočih strank ima vročanje resne postopkovne posledice. Na primer le pravilno vročena sodba ima lahko pravne učinke in s tem v pravnem razmerju, na katerega se nanaša, ustvarja zavezujoče posledice.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Pisanja, katerih vročitev ima pravne učinke, je treba uradno vročiti. Uradna vročitev je potrebna zato, da ima sodišče dokaz, da je bilo določeno pisanje dejansko vročeno, in da se lahko vročitvi pripišejo potrebni učinki v sodnem postopku.

V zakonu št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZCP), je določeno, da se sodna pisanja vročajo osebno ali po pošti, odvisno od vrste pisanja. Osebna vročitev se uporablja, kadar je tako določeno v zakonu (npr. tožbe se osebno vročijo tožencu, sodbe se osebno vročijo strankam v postopku) ali če tako odredi sodišče. Vsa ostala pisanja se vročajo po pošti.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Sodišča opravljajo vročanje sodnih pisanj ob pomoči organov vročanja (to so sodni vročevalci, varnostni organi sodišča, sodni izvršitelji in izvajalci poštnih storitev ter, pod določenimi pogoji in na določene naslove, zaporne službe, zavodi za mladoletnike, institucije za preventivno pridržanje, regionalni vojaški štabi, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za pravosodje).

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Če je na zaprosilu naveden naslov naslovnika, na katerem vročitev ni bila uspešna, ker naslovnik tam ne prebiva več, sodišče opravi poizvedbo in poskuša v informacijskem sistemu češkega registra prebivalstva poiskati naslov stalnega prebivališča ali delovnega mesta posameznika ali naslov sedeža ali organizacijske enote, registrirane v ustreznem registru, če je naslovnik pravna oseba.

V zakoniku o civilnem postopku je določeno, da mora biti za vročitev fizični osebi naveden naslov njenega stalnega prebivališča in delovnega mesta; za pravne osebe pa naslov sedeža, kot je naveden v ustreznem registru, in naslov sedeža organizacijske enote. Če ima naslovnik na Češkem prijavljen digitalni poštni predal, sodišče pisanje vroči v tak predal prek javnega podatkovnega omrežja. Vročitev v digitalni poštni predal se šteje za osebno vročitev. (Prijava digitalnega poštnega predala je obvezna le za pravne osebe; za fizične osebe prijava tega predala ni obvezna.)

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Informacije o trenutnem naslovu določene fizične osebe na Češkem je mogoče pridobiti predvsem v informacijskem sistemu češkega registra prebivalstva. Vsa sodišča na Češkem imajo dostop do tega sistema in lahko iz njega pridobijo podatke pod pogoji iz člena 8 zakona št. 133/2000 o registru prebivalstva in osebnih identifikacijskih številkah (zakon o registru prebivalstva) ter pogoji iz zakona št. 101/2000 o varstvu osebnih podatkov in spremembi nekaterih zakonov. Glede zaprosil iz tujine pa velja, da se osebni podatki iz informacijskega sistema na zahtevo tujca ali veleposlaništva tuje države predložijo le, če to določa mednarodna pogodba, ki zavezuje Češko (člen 8(9) zakona o registru prebivalstva). Sodišča na Češkem imajo tudi dostop do informacijskega sistema s podatki o tujcih, ki se vodi v skladu z zakonom št. 326/1999 o prebivališču tujcev na Češkem.

Informacije o pravnih osebah in podjetnikih posameznikih, ki prebivajo ali poslujejo na Češkem in so tam prijavljeni, se vodijo v javnem registru v skladu z zakonom št. 304/2013 o javnih registrih pravnih oseb in podjetnikov posameznikov. Javni register je javni seznam, ki vsebuje informacije, ki so določene v zakonu, o pravnih osebah in podjetnikih posameznikih ter zajema tudi zbirko dokumentov. Register je dostopen Čehom in tujcem; vsakdo ima dostop do njega in si lahko iz registra prenese kopije ali izvlečke. Javni register se vodi elektronsko in je zato dostopen tudi na daljavo na naslednjem naslovu:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.czso.cz/csu/res/business_register.

Informacije na spletni strani so na voljo brezplačno. Cena za izdelavo neoverjene kopije dokumenta, vloženega v register, vključno z izvlečki iz poslovnega registra v češčini, znaša 50 CZK na stran ali del strani, za izdelavo overjene kopije takega dokumenta pa 70 CZK.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Po češkem pravu se poizvedba o naslovu ne šteje za dokaz. Sodna praksa sodišč na Češkem kaže, da so sodišča običajno pripravljena vložiti zaprosilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1206/2001, da se ugotovi trenutni naslov osebe in opravi zahtevana poizvedba, če se take informacije zahtevajo v zvezi s pravdo v teku.

Vendar če je Češka z drugo državo članico EU sklenila dvostranski sporazum, ki vsebuje izrecne določbe o poizvedbi o naslovu, je treba določbe takega sporazuma upoštevati. [1]

Glede sporočanja naslova podjetnika posameznika ali pravne osebe (npr. korporacije) pa češka zakonodaja ne določa posebnih zakonskih zahtev za zagotavljanje takih informacij. Kot je navedeno zgoraj, dostop do informacij iz javnega registra ni v ničemer omejen.


[1] Glede poizvedb o naslovu so bili sklenjeni dvostranski sporazumi z Belgijo, Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko, Grčijo, Slovaško, Slovenijo in Španijo.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Po češki zakonodaji sodišče vroča pisanja med sodno obravnavo ali drugim sodnim postopkom. Če se ne uporabi tak način vročanja, sodišče pisanje vroči naslovniku prek javnega podatkovnega omrežja v naslovnikov digitalni poštni predal. Če pisanja ni mogoče vročiti prek javnega podatkovnega omrežja, ga sodišče na naslovnikovo zahtevo vroči na drug naslov ali elektronski naslov.

Če pisanja na tak način ni mogoče vročiti, sodišče odredi vročitev po organu vročanja (za več informacij glej točko 3) ali po stranki v postopku ali njegovem pooblaščencu za sprejem pisanj (členi 45, 46c, 47 in 48 ZCP).

Pod pogoji, natančno določenimi v zakonu, lahko sodišče pisanje vroči tudi z objavo na uradni oglasni deski (člen 50l ZCP).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Elektronsko vročanje pisanj pomeni vročanje prek javnega podatkovnega omrežja v digitalni poštni predal.

Če tak način vročanja ni mogoč, lahko sodišče na zahtevo naslovnika pisanje vroči na elektronski naslov, ki ga navede naslovnik, če je ta sodišče zaprosil za tak način vročanja ali je soglašal s takim načinom vročanja in če je imenoval akreditiranega overitelja, ki izda kvalificirano potrdilo in hrani zapis o tem, ali je predložil veljavno kvalificirano potrdilo. Če se uporabi tak način vročanja, sodišče naslovnika prosi, naj sodišču v treh dneh od pošiljanja pisanja potrdi prejem z uporabo podatkovnega sporočila, podpisanega z veljavnim elektronskim podpisom osebe. Če se pisanje, poslano na elektronski naslov, vrne na sodišče nedostavljeno ali če naslovnik ne potrdi prejema pisanja v treh dneh od datuma, ko je bilo pisanje poslano, vročitev ni uspešna.

Zakon ne določa nobenega drugega načina elektronskega vročanja pisanj.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Za odgovor na to vprašanje glej tudi informacije iz točke 5.

V skladu z zakonikom o civilnem postopku je treba razlikovati med dvema načinoma vročanja: osebno vročitvijo in vročitvijo drugih pisanj.

Če se v zakonu za določeno pisanje zahteva osebna vročitev ali če tako zahteva sodišče in vročevalec naslovnika ne najde, se pisanje odda na poštnem uradu ali sodišču, naslovniku pa se pusti pisno obvestilo, naj pisanje prevzame (glej točko 7.2).

Če se vroča pisanje, za katero se ne zahteva osebna vročitev (vročitev drugih pisanj) in naslovnik v času vročitve ni dosegljiv, se pusti v hišnem predalčniku naslovnika; šteje se, da je pisanje vročeno, ko se pusti v hišnem predalčniku. Če pisanja ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, ga sodišče vroči z objavo na svoji uradni oglasni deski (člen 50 ZCP).

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Pisanje, za katero se zahteva osebna vročitev, se šteje za vročeno na deseti dan po datumu, ko ga je bilo mogoče prevzeti (tj. od datuma, ko je bilo pisanje oddano na poštnem uradu ali sodišču ali ko je bilo obvestilo, naj naslovnik prevzame pisanje, objavljeno na uradni oglasni deski sodišča, če obvestila ni bilo mogoče pustiti na naslovu za vročanje). Šteje se, da je pisanje vročeno, čeprav naslovnik ne ve, da je bilo oddano na poštnem uradu ali sodišču. Če desetdnevni rok poteče, naslovnik pa pisanja ne prevzame, organ za vročanje pusti pisanje v naslovnikovem hišnem predalčniku, če hišnega predalčnika nima, pa pisanje vrne sodišču in na uradni oglasni deski sodišča objavi obvestilo o tem. Za nekatera pisanja nadomestna vročitev po zakonu ali odločbi sodišča ni mogoča; po izteku desetdnevnega roka se pisanje vrne sodišču, ki ga je poslalo, in se ne šteje za vročeno (člen 49(5) ZCP).

Pisanje, vročeno prek javnega podatkovnega omrežja, se šteje za osebno vročeno. Pisanje, vročeno v digitalni poštni predal, se šteje za vročeno, ko se oseba, ki je glede na svoja pooblastila upravičena do dostopa do pisanja, prijavi v storitev. Če se taka oseba v desetih dneh od datuma, ko je bilo pisanje vročeno v digitalni poštni predal, ne prijavi v storitev, se šteje, da je bilo pisanje vročeno na deseti dan; to pa ne velja, kadar nadomestna vročitev takega pisanja ni dovoljena (člen 17(3) in (4) zakona št. 300/2008 o elektronskem poslovanju in overjeni konverziji dokumentov).

Druga pisanja (ki se ne vročajo osebno) se štejejo za vročena na dan, ko so oddana v hišni predalčnik, ali, če so vročena z objavo na uradni oglasni deski sodišča, deseti dan po objavi.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Naslovnika je treba o oddaji pisanja na poštni urad obvestiti s pisnim obvestilom, naj prevzame pisanje, ki ga organ za vročanje odda na ustrezen način (običajno ga pusti v hišnem predalčniku). Če obvestila ni mogoče pustiti na kraju, kjer je organ poskusil opraviti vročitev, organ za vročanje pisanje vrne sodišču, ki ga je poslalo, sodišče pa obvestilo, naj naslovnik prevzame pisanje, objavi na svoji uradni oglasni deski.

Obvestilo mora vsebovati podrobnosti, določene v zakonu (člen 50h ZCP), zlasti naziv sodišča, pisanje, ki se vroča, naslovnika in njegov naslov, organ za vročanje, ime in priimek vročevalca ter njegov podpis. Če nadomestna vročitev ni izključena, mora obvestilo vsebovati tudi opozorilo o pravnih posledicah, če naslovnik pisanja ne bo prevzel. Navedeno mora biti tudi, pri kom, kje in kdaj lahko naslovnik prevzame pisanje, datum, do katerega ga lahko prevzame, in uradne ure, ko ga lahko prevzame.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Zavrnitev sprejema pisanja je določena v členu 50c ZCP, po katerem se šteje, da je bilo pisanje vročeno na dan, ko je bil sprejem pisanja zavrnjen, če naslovnik ali prejemnik zavrne sprejem pisanja. Naslovnik mora biti na posledice opozorjen. V češki zakonodaji je določeno tudi, da se pisanje šteje za vročeno, če naslovnik ne želi izkazati svoje istovetnosti ali drugače sodelovati pri vročitvi. V takem primeru se šteje, da je bilo pisanje vročeno na dan, ko je naslovnik zavrnil izkaz istovetnosti ali sodelovanje. V skladu s češko zakonodajo se ne zahteva nobeno preverjanje zakonitosti ali nezakonitosti zavrnitve sprejema pisanja, domneva vročitve pa velja samodejno ob zavrnitvi.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Pri vročanju pisanj iz tujine češka pošta ravna podobno kot pri vročanju domačih pisanj. To pomeni, da če ni na kuverti ali dostavnem listu izrecno navedeno, da se zahteva osebna vročitev, se lahko pisanje naslovniku ali njegovemu pooblaščencu, zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu zakonitega zastopnika vroči pod enakimi pogoji kot naslovniku (tj. izkazati mora istovetnost in s podpisom potrditi prejem pisanja).

Poleg tega je v splošnih pogojih izvajanja poštnih storitev določeno, da je mogoče poštno pošiljko prejeti na navedenem naslovu na naslednje načine:

1. Če je poštna pošiljka naslovljena na posameznika:

– posameznik, ki je v stanovanju, pisarni, organizaciji ali drugem zaprtem prostoru, označenem z imenom in priimkom naslovnika ali s priimkom, enakim priimku naslovnika, lahko sprejem potrdi s podpisom.

2. Če je poštna pošiljka naslovljena na pravno osebo:

– lahko posameznik potrdi prejem pošiljke s svojim podpisom in žigom naslovnika;

– lahko posameznik potrdi prejem pošiljke s svojim podpisom in dokazilom, da je pooblaščena oseba;

– posameznik, ki je v pisarni, organizaciji ali drugem zaprtem prostoru, označenem z imenom naslovnika, in ki izjavi, da naslovnik pri poslovanju ne uporablja žiga, lahko prejem pošiljke potrdi s svojim podpisom in navedbo svojega imena in priimka.

Če pisanja ni mogoče uspešno izročiti kateri od zgoraj navedenih oseb, lahko pošta pisanje izroči ustreznemu posamezniku, zlasti sosedu naslovnika, ki privoli, da bo pisanje predal naslovniku, in ki potrdi prejem s svojim podpisom.

Navedeno pa ne velja v naslednjih primerih:

(a) če je naslovnik češki pošti predložil izjavo, da ne soglaša s takim načinom vročanja;

(b) če je naslovnik češki pošti predložil izjavo, da lahko češka pošta poštne pošiljke vroča zgolj njemu;

(c) če navedena vrednost pošiljke presega 10 000 CZK (člen 25(6) splošnih pogojev izvajanja poštnih storitev).

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če se pisanje vroča v skladu s členom 14 Uredbe (tj. z uporabo poštnih storitev in ne prek organa za sprejem) in vročitev ni uspešna, se pošiljka odda na poštnem uradu, v hišnem predalčniku naslovnika pa se pusti obvestilo, naj pošiljko prevzame v določenem roku na določenem poštnem uradu. Če naslovnik pošiljke ne prevzame v roku, se pošiljka vrne pošiljatelju.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Ob osebni vročitvi z uporabo poštnih storitev druge države lahko naslovnik v skladu s členom 14 Uredbe prevzame poštno pošiljko v 15 dneh od datuma, ko je bila pošiljka pripravljena na prevzem. Organ vročanja naslovnika obvesti o oddaji pošiljke in o tem, da naj pošiljko prevzame, z obvestilom, ki ga pusti v hišnem predalčniku naslovnika.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Kadar sodišče vroči pisanje med obravnavo ali drugim sodnim dejanjem, pri katerem se vodi zapisnik, je tako dokazilo zapisnik. Poleg ostalih podrobnosti (člen 40(6) ZCP) mora biti v zapisniku navedena tudi vrsta pisanja. Dokazilo morata podpisati vročevalec in prejemnik.

Za vročanje prek javnega podatkovnega omrežja v digitalni poštni predal glej točko 7.2.

Če se pisanje vroča prek javnega podatkovnega omrežja na elektronski naslov, se vročitev dokazuje s sporočilom naslovnika, ki ga podpiše s svojim elektronskim podpisom, s katerim potrdi prejem dokumenta.

Če sodišče vroča pisanje v okviru sodnega dejanja, za katerega se ne vodi zapisnik, ali po organu vročanja, se vrsta pisanja označi na spremnem dokumentu. Spremni dokument je javna listina. Šteje se, da so podatki na spremnem dokumentu pravilni, dokler ni dokazano nasprotno.

Spremni dokument mora vsebovati:

(a) naziv sodišča, ki je zahtevalo vročitev pisanja;

(b) naziv organa vročanja;

(c) vrsto pisanja, ki se vroča;

(d) ime naslovnika in naslov, na katerem naj se opravi vročitev;

(e) izjavo organa vročanja, ki vsebuje navedbo datuma, ko naslovnik ni bil dosegljiv, datuma oddaje pisanja naslovniku ali prejemniku, datuma, ko je pisanje pripravljeno na prevzem, datuma zavrnitve sprejema pisanja ali zavrnitve sodelovanja pri sprejemu;

(f) uro in minuto vročitve, če se zahteva navedba „točnega časa vročitve“;

(g) ime in priimek vročevalca, njegov podpis in uradni žig organa vročanja;

(h) ime in priimek osebe, ki je sprejela pisanje ali zavrnila sprejem ali zavrnila potrebno sodelovanje pri vročitvi, če so takšni podatki organu vročanja znani, informacije o razmerju osebe do naslovnika, če v imenu naslovnika pisanje sprejme druga oseba, in podpis take osebe;

(i) informacije o tem, ali je oddaja v hišni predalčnik izključena.

Če pisanje čaka naslovnika drugje, mora biti na spremnem dokumentu navedeno tudi, ali je bilo naslovniku puščeno obvestilo, naj pisanje prevzame.

Če naslovnik ali prejemnik prevzame čakajoče pisanje, mora spremni dokument vsebovati tudi:

(a) ime in priimek osebe, ki je pisanje predala, njen podpis in uradni žig organa vročanja;

(b) datum prevzema pisanja, kar navede organ vročanja;

(c) uro in minuto vročitve, če se zahteva navedba „točnega časa vročitve“;

(d) ime in priimek osebe, ki je prevzela pisanje, in njen podpis.

Če naslovnik ali prejemnik zavrne sprejem pisanja ali zavrne ustrezno sodelovanje v postopku vročitve, mora biti na spremnem dokumentu navedeno tudi, ali je bila oseba opozorjena, ustno ali pisno, na posledice zavrnitve sprejema pisanja ali zavrnitve sodelovanja ter ali in kako je utemeljila zavrnitev sprejema pisanja, pa tudi, kako je zavrnila sodelovanje.

Če se pisanje vroča „kot običajno“ in ni vročeno naslovniku ali prejemniku, mora spremni dokument vsebovati tudi:

(a) datum, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku ali drugem predalčniku, ki ga uporablja naslovnik, kar navede organ vročanja;

(b) uro in minuto vročitve, če se zahteva navedba „točnega časa vročitve“;

(c) ime in priimek vročevalca, njegov podpis in uradni žig organa vročanja.

Če prejemnik vročitve pisanja ne more potrditi s podpisom, mora drug ustrezen posameznik, ki ni vročevalec, s podpisom spremnega dokumenta potrditi vročitev prejemniku.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

V češki zakonodaji ni predvidena možnost popravka napačnega načina vročanja. Če je bil zakonsko določen postopek vročitve določenega pisanja kršen, mora biti pisanje ponovno vročeno.

Ker je v skladu s češko zakonodajo mogoča nadomestna vročitev in domneva vročitve, ki se nanjo nanaša, obstaja možnost neučinkovite vročitve, kadar se naslovnik iz objektivnih razlogov ni mogel seznaniti s pisanjem.

Pristojno sodišče razglasi vročitev za neučinkovito le, če tako zahteva stranka, na katero je bilo določeno pisanje naslovljeno (razen v nepravdnih postopkih, ko lahko sodišče po uradni dolžnosti preveri učinek vročitve). Vlogo je treba vložiti v 15 dneh od datuma, ko je naslovnik izvedel za vročitev pisanja ali ko bi lahko izvedel zanjo. Sodišče vročitev razglasi za neučinkovito le, če se naslovnik ni mogel seznaniti s pisanjem iz opravičljivega razloga. Zato mora stranka v vlogi navesti dokaze za pravočasnost (zgoraj navedeni petnajstdnevni rok) in upravičenost vloge. Opravičljivi razlogi zajemajo bolezen, hospitalizacijo itd., torej objektivne razloge, ki so stranki preprečili, da se seznani s pisanjem. Vročitev se ne more razglasiti za neučinkovito, če se je naslovnik zavestno izogibal vročitvi ali če na navedenem naslovu za vročitev ne prebiva stalno (stranki morata navesti naslov za vročanje, na katerem dejansko prebivata).

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Stroške vročitve praviloma nosi sodišče, ki vroča pisanje.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 06/03/2019