Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Vročitev pisanj - Luksemburg

KAZALO

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročanje pisanj (v francoščini: notification) je v Luksemburgu splošni termin za različne postopke, s katerimi se naslovnik seznani s pisanjem.

Vročitev po sodnem izvršitelju (v francoščini: signification) je posebna vrsta vročitve, pri kateri sodni izvršitelj vroči naslovniku pisanje na naslovu njegovega stalnega prebivališča.

Največ vročitev se opravi po pošti s priporočenim pismom z vročilnico.

Vročitev po sodnem izvršitelju je bolj zanesljiva od vročanja po pošti. Zato se po zakonu zahteva, da se najpomembnejši procesni akti vročijo po sodnem izvršitelju.

Vendar se v zadevah, za katere so pristojna mirovna sodišča, sodni pozivi vedno pošiljajo s priporočenim pismom. Odvisno od vrste postopka sodni poziv pošlje bodisi sodna pisarna bodisi sodni izvršitelj. V tem primeru torej tudi sodni izvršitelj pisanja ne vroči osebno, temveč ga pošlje po pošti.

Vročitev po sodnem izvršitelju je praviloma nujna, da začne teči rok za vložitev pritožbe zoper sodno odločbo. Izjema je rok za pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega sodišča na področju najemnih razmerij in delovnega prava, ki začne teči šele ob vročitvi sodne odločbe, ki jo opravi sodna pisarna.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Večino procesnih aktov je treba vročiti, preden se lahko predložijo sodniku.

Z zakonom je zlasti predpisana vročitev pisanj o začetku postopka s pozivom tožencu, da na sodišču nastopi osebno ali po odvetniku.

Prav tako morajo biti vročene sodne odločbe, da lahko po preteku pritožbenih rokov postanejo pravnomočne.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

V Luksemburgu so za osebno vročanje pisanj pristojni samo sodni izvršitelji.

V večini zadev je za začetek postopka pred sodiščem nujno, da vročitev opravi sodni izvršitelj. Ko je sodna odločba izdana, jo je treba po sodnem izvršitelju vročiti stranki, ki v postopku ni uspela, s čimer začne teči rok za pritožbo. Če v pritožbenem roku ni vložena pritožba, sodna odločba postane pravnomočna. Če se stranka, ki v postopku ni uspela, želi pritožiti, mora pritožbo vložiti po sodnem izvršitelju.

Zakon določa nekatere izjeme od izključne pravice sodnega izvršitelja, da vroča listine. Zlasti v zadevah, ki jih obravnava mirovno sodišče, se številni sodni postopki začnejo z vložitvijo zahtevka, naslovljenega na pristojno sodišče. Sodna pisarna nato strankam pošlje sodni poziv na obravnavo, ki mu priloži izvod zahtevka, naslovljenega na sodišče. Ta postopek se uporablja zlasti v zadevah na področju najemnih razmerij, pa tudi v delovnopravnih zadevah in na področju plačilnih nalogov.

Prek sodne pisarne se vročijo tudi sodni pozivi v zvezi z nekaterimi postopki, ki jih obravnava okrožno sodišče, zlasti tistimi, ki spadajo v pristojnost predsednika sodišča.

Odvetniki nimajo pooblastil za neposredno vročanje pisanj strankam v postopku; to lahko veljavno storijo samo po sodnem izvršitelju. Ko pa se postopek začne in vsako stranko zastopa odvetnik, se lahko procesni akti in dokazno gradivo veljavno izmenjujejo z vročanjem med odvetniki. Vročanje med odvetniki ne vključuje nobenih posebnih formalnosti. Odvetnik običajno potrdi prejem pisanja ob vročitvi.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Organi za sprejem, imenovani na podlagi člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, so v Luksemburgu krajevno pristojni sodni izvršitelji.

Sodni izvršitelji so po zakonu dolžni vročati osebno ali na naslovu stalnega prebivališča ali sedeža naslovnika pisanja.

Pri izpolnjevanju nalog, za katere so pristojni, imajo sodni izvršitelji dostop do naslednjih podatkov:

  • Fizične osebe:
    • ime in priimek;
    • naslov;
    • datum rojstva.

Ti podatki so povzeti v registru prebivalstva. Sodni izvršitelji imajo pri izpolnjevanju svojih nalog dostop do registra prebivalstva.

  • Pravne osebe:
    • ime;
    • firma;
    • registrirani sedež;
    • številka vpisa v sodni register.

Podatki o družbah, vpisanih v sodni register, so javni in torej prosto dostopni.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Tuji pravosodni organi in/ali tuje stranke v sodnem postopku nimajo dostopa do registra prebivalstva, da bi tam opravile poizvedbe o naslovu fizične osebe.

Preverjanje osnovnih podatkov družb, vpisanih v sodni register (registrirani sedež, firma, številka vpisa v sodni register), je javno dostopno in brezplačno. Dostop do podrobnejših podatkov je plačljiv.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

V zvezi z zaprosilom, poslanim na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, zaprošeni sodni organ v primeru fizičnih oseb opravi poizvedbe o trenutnem naslovu osebe v nacionalnem registru prebivalstva. Poizvedbe o pravnih osebah opravi na podlagi podatkov iz sodnega registra.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

  • Povzetek postopka vročanja

Praviloma se pisanja vročajo po pošti s priporočenim pismom z vročilnico.

Če poštni uslužbenec naslovnika dobi na njegovem domu, ga prosi, da podpiše vročilnico, ki se nato vrne pošiljatelju. Če naslovnik noče podpisati vročilnice, poštni uslužbenec to zabeleži in vročitev se šteje za opravljeno.

Če naslovnika ni doma in priporočeno pošiljko namesto njega prevzame druga oseba, poštni uslužbenec vpiše ime te osebe na vročilnico. V večini primerov vročitev pisanja tretji osebi nima enake veljave kot osebna vročitev naslovniku.

Če na naslovu ni nikogar, naslov pa je pravi, poštni uslužbenec naslovniku v poštnem nabiralniku pusti obvestilo, naj pošiljko prevzame na poštnem uradu v roku, ki je naveden na obvestilu. V tem primeru se vročitev šteje za opravljeno, tudi če naslovnik pošiljke na poštnem uradu ne prevzame.

Če naslova ni mogoče potrditi, poštni uslužbenec vrne pismo pošiljatelju in ga obvesti, da pisanje ni bilo vročeno. V tem primeru mora predlagatelj vročitve navesti nov naslov. Če naslov naslovnika pisanja ni znan, lahko predlagatelj izbere vročitev po sodnem izvršitelju, po potrebi skupaj z zapisnikom o poskusu vročitve.

Opisani postopek vročanja pisanj se uporablja samo, če naslovnik prebiva v Luksemburgu. Če naslovnik prebiva v tujini, je treba pisanje vročiti po sodnem izvršitelju.

  • Povzetek postopka vročitve po sodnem izvršitelju

Vročitev pisanja po sodnem izvršitelju se opravi osebno naslovniku na katerem koli kraju.

Sodni izvršitelj se običajno napoti na naslovnikov dom, vendar mu lahko pisanje izroči kjer koli, na primer na delovnem mestu.

Vročitev je osebna, če se izvod pisanja izroči neposredno naslovniku. Pri pravnih osebah je vročitev osebna, če se izvod pisanja izroči zakonitemu zastopniku pravne osebe, njegovemu pooblaščencu ali kateri koli drugi za to pooblaščeni osebi. V primeru vročitve na naslovu za vročanje je vročitev osebna, če se izvod pisanja izroči pooblaščencu.
Če naslovnik sprejme izvod pisanja, sodni izvršitelj to zabeleži v dokument o vročitvi. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena na datum izročitve pisanja naslovniku.

Če naslovnik noče sprejeti izvoda pisanja, sodni izvršitelj to zabeleži v dokument o vročitvi. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena na datum predložitve pisanja naslovniku.

Če sodni izvršitelj naslovnika pisanja dobi na njegovem domu, mu izroči overjen izvod listine. Nato sestavi zapisnik o opravljeni vročitvi, ki se priloži izvirniku pisanja in se skupaj z njim vrne stranki, ki je listino dala v vročitev.

Alternativnih načinov vročanja, ki se lahko uporabijo poleg nadomestne vročitve iz točke 7, ni.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Z novim zakonikom o civilnem postopku elektronsko vročanje pisanj ni dovoljeno.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Vročitev na naslovu stalnega prebivališča

Če osebna vročitev naslovniku ni mogoča, se izvod pisanja dostavi na naslov stalnega prebivališča naslovnika. Če naslovnik tam ne prebiva ali nima stalnega prebivališča, se izvod pisanja dostavi na naslov njegovega običajnega prebivališča. Pri pravnih osebah se vročitev opravi na registriranem sedežu ali sedežu uprave.

Izvod pisanja se izroči kateri koli osebi na zadevnem naslovu, če ga ta sprejme, navede svoje ime, priimek, funkcijo in naslov ter potrdi prejem. Pisanje se izroči v zaprti kuverti, na kateri so navedeni samo priimek, ime, funkcija in naslov naslovnika ter žig sodnega izvršitelja, odtisnjen na zavihku kuverte.

Izvod se ne sme izročiti otroku, mlajšemu od 15 let, kot tudi ne osebi, na zahtevo katere se pisanje vroča.

Sodni izvršitelj na naslovu stalnega prebivališča naslovnika, njegovem običajnem naslovu oziroma registriranem sedežu ali sedežu uprave pravne osebe v zaprti kuverti pusti datirano obvestilo o izročitvi izvoda pisanja, v katerem so navedeni podatki o osebi, ki ji je bil izvod izročen.

Sodni izvršitelj na posebnem listu papirja priloži tudi izvod pisanja. Enako je v primeru vročitve na naslovu za vročanje.

V vseh teh primerih se šteje, da je bila vročitev opravljena na datum izročitve izvoda pisanja.

V skladu s členom 161 novega zakonika o civilnem postopku se „[z]a vročitev na naslovu stalnega prebivališča […] šteje vročitev na naslovu, pod katerim je naslovnik vpisan v registru prebivalstva“.

Člen 164 novega zakonika o civilnem postopku podrobno določa, da se „vročanje:

1. državi opravi na sedežu ministrstva za vladne zadeve;

2. javnim ustanovam opravi na kraju njihovega sedeža;

3. občinam opravi na sedežu občinske uprave;

4. društvom, nepridobitnim organizacijam in družbenokoristnim ustanovam opravi bodisi na njihovem sedežu bodisi osebi, ki zagotavlja njihovo upravljanje.“

Vročitev z oddajo izvoda dokumenta o vročitvi

Člen 155(6) novega zakonika o civilnem postopku določa, da „[v] primeru, ko pisanja ni bilo mogoče vročiti, kot je predvideno zgoraj, in če se na podlagi preverjanj, ki jih mora sodni izvršitelj navesti v pisanju, izkaže, da naslovnik prebiva na navedenem naslovu, sodni izvršitelj tam pusti izvod pisanja v zaprti kuverti, ki mu priloži obvestilo naslovniku, da na navedenem naslovu ni bilo mogoče najti nikogar ali da navzoče osebe niso hotele sprejeti izvoda pisanja.

Vročitev se šteje za opravljeno na datum take oddaje. Istega dne ali najpozneje prvi naslednji delovni dan sodni izvršitelj z navadnim pismom pošlje izvod pisanja in navedeno obvestilo na naslov, naveden v pisanju.“

Vročitev na neznanem naslovu

Člen 157 novega zakonika o civilnem postopku določa način vročitve, če naslovnik nima znanega niti stalnega niti običajnega prebivališča oziroma nima znanega sedeža, pri čemer natančneje določa, da „[č]e oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, nima znanega niti stalnega niti običajnega prebivališča, sodni izvršitelj sestavi zapisnik, v katerem natančno opiše dejanja, ki jih je izvedel, da bi našel naslovnika pisanja. V zapisniku se navedeta vrsta pisanja in ime predlagatelja.

Istega dne ali najpozneje prvi naslednji delovni dan sodni izvršitelj s priporočenim pismom s povratnico pošlje naslovniku na njegov zadnji znani naslov izvod pisanja in izvod zapisnika. Enako lahko stori s pošiljanjem navadnega pisma isti dan.

V izvodu zapisnika, poslanem naslovniku, je navedeno, da lahko v treh mesecih zahteva, da se mu izvod pisanja izroči v uradu sodnega izvršitelja, ali za to pooblasti osebo, ki jo sam izbere.“

Člen 157(3) novega zakonika o civilnem postopku določa, da se „[z]goraj navedene določbe [...] uporabljajo za vročitev pisanja pravni osebi, ki nima več znanega sedeža v kraju, ki je kot registrirani sedež naveden v sodnem registru“.

Drugi načini vročanja

Člen 157(4) med drugim določa, da „[č]e je bil akt o začetku postopka ali enakovredno pisanje vročeno v skladu z zgoraj navedenimi določbami in se toženec ne spusti v postopek, lahko sodišče, ki odloča, po potrebi odredi objavo obvestila v luksemburškem ali tujem časopisu“.

S členom 158 novega zakonika o civilnem postopku je dodano, da „[č]e naslovnika pisanja ni mogoče najti ali če ni dokazano, da je bil dejansko obveščen, lahko sodnik po uradni dolžnosti odredi vsa dodatna dejanja, poleg začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja, ki so potrebni za zaščito pravic tožnika“.

Vročitev s priporočenim pismom z vročilnico

Če pisanje pošlje sodna pisarna, se vročitev opravi s priporočenim pismom z vročilnico. Če naslovnik nima znanega naslova, se vročitev opravi po sodnem izvršitelju.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Če se pisanje vroči po sodnem izvršitelju (signification), je treba v dokumentu o vročitvi navesti datum vročitve, ki ustreza datumu izročitve dokumenta o vročitvi naslovniku ali na naslovu stalnega prebivališča naslovnika oziroma datumu oddaje pisanja na naslovu stalnega prebivališča naslovnika.

Če se pisanje pošlje po pošti (notification), se v Luksemburgu uporablja sistem dvojnega datuma.

Datum, ki se upošteva za pošiljatelja pisanja, se namreč razlikuje od datuma, ki se upošteva za naslovnika pisanja.

Za pošiljatelja se kot datum vročitve šteje datum pošiljanja.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Kar zadeva vročitev po sodnem izvršitelju z oddajo izvoda dokumenta o vročitvi, glej zgoraj: Vročitev z oddajo izvoda dokumenta o vročitvi.

Kar zadeva vročitev po pošti s priporočenim pismom z vročilnico, glej spodaj: Vprašanje 3.3.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če se pisanje pošlje z vročitvijo po sodnem izvršitelju, ji naslovnik ne more nasprotovati, razen če se sklicuje na razlog za zavrnitev iz členov 5 in 8 Uredbe (ES) št. 1393/2007 (zahteva po prevodu).

Če se pisanje pošlje z vročitvijo po pošti, naslovnik ne more nasprotovati vročitvi s priporočenim pismom z vročilnico.

Vendar lahko naslovnik vročitve s priporočenim pismom z vročilnico izpodbija veljavnost te vročitve pozneje, če dokaže, da na naslovu, ki je bil naveden na priporočenem pismu, ni imel niti stalnega niti običajnega prebivališča niti naslova za vročanje. Vročitev po sodnem izvršitelju je torej pravno zanesljivejša kot vročitev po pošti s priporočenim pismom z vročilnico. V primeru vročitve po sodnem izvršitelju zadevni sodni izvršitelj namreč preveri naslovnikov naslov v nacionalnem registru prebivalstva ali pri matičnem uradu občinske uprave. Poleg tega datuma vročitve s priporočeno pošto ni mogoče določiti z gotovostjo, če naslovnik ni datiral in podpisal vročilnice ob (prvem) poskusu vročitve priporočenega pisma na naslovu njegovega stalnega ali običajnega prebivališča ali naslovu za vročanje. Nasprotno pa je datum vročitve vedno naveden na dokumentu o vročitvi.

Poleg tega naslovnik z zavrnitvijo sprejema pisanja nikakor ne more spremeniti veljavnosti in datuma vročitve po sodnem izvršitelju ali po pošti.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Člen 8.1. splošnih pogojev o zagotavljanju storitev v okviru univerzalne poštne storitve določa, da se „[p]riporočene pošiljke [...] razen naslovniku in njegovemu pooblaščencu lahko izročijo:

  • na naslovu stalnega prebivališča vsaki polnoletni osebi, ki prevzame poštno pošiljko v imenu naslovnika;
  • na poštnem uradu vsaki polnoletni osebi, ki pokaže ustrezno obvestilo o poskusu vročitve.“

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Poštne pošiljke se dostavijo na navedeni naslov, razen v primeru očitne napake (npr. narobe napisano ime ulice, nepravilna hišna številka, očitno napačna poštna številka ...).

Če naslovnika ni mogoče najti na navedenem naslovu, se priporočena pošiljka ne izroči.

Poštne pošiljke, ki jih ni mogoče odložiti v naslovnikov poštni nabiralnik ali jih dostavljavec ni mogel izročiti pooblaščencu, se shranijo na krajevnem poštnem uradu, kjer jih lahko naslovnik prevzame v rokih, ki jih je določila pošta in so navedeni na obvestilu o prispeli pošiljki, odloženemu v poštni nabiralnik naslovnika. Po izteku roka za prevzem se pošiljke vrnejo pošiljatelju, če je ta znan.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Poštne pošiljke, ki jih ni mogoče odložiti v naslovnikov poštni nabiralnik ali jih dostavljavec ni mogel izročiti pooblaščencu, se shranijo na krajevnem poštnem uradu, kjer jih lahko naslovnik prevzame v rokih, ki jih je določila pošta in so navedeni na obvestilu o prispeli pošiljki, odloženemu v poštni nabiralnik naslovnika. Po izteku roka za prevzem se pošiljke vrnejo pošiljatelju, če je ta znan.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

V primeru vročitve po pošti vročilnica velja kot dokazilo. V primeru vročitve po sodnem izvršitelju ta sestavi zapisnik o dejanjih, ki jih je opravil. Izvršitelj je sodni uradnik. Zapisnik izvršitelja velja kot dokazilo do ugotovitve nepristnosti.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Kršitev postopkovnih pravil o vročanju lahko povzroči ničnost vročitve.

Vendar se ničnost zaradi kršitve postopka razglasi samo, če se dokaže, da je taka kršitev naslovniku pisanja škodovala.

O tem odloči sodnik.

Če pisanje ni bilo izročeno samemu naslovniku in se ta ne spusti v postopek, lahko sodnik od tožnika zahteva, naj ponovi dejanje in toženca ponovno pozove na sodišče. Tako se odpravijo vsi dvomi o tem, zakaj se zadevna oseba ni spustila v postopek.

V postopkih, v katerih se poziv strankam na sodišče običajno pošlje prek sodne pisarne, lahko sodnik od tožnika tudi zahteva, naj sodni poziv vroči po sodnem izvršitelju, če se pojavijo dvomi o veljavnosti vročitve sodnega poziva s priporočeno pošto.

Nazadnje, sodnik lahko izda sodno odločbo, ki se v razmerju do stranke, ki ni bila navzoča na obravnavi, šteje za kontradiktorno, samo, če se dokaže, da je bila ta osebno obveščena. V nasprotnem primeru (npr. če je bil sodni poziv izročen drugi osebi na zadevnem naslovu) se izda zamudna sodba, zoper katero je mogoče vložiti ugovor.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Vročanje pisanj, ki se pošljejo prek sodne pisarne, je brezplačno. Če vročitev opravi sodni izvršitelj, je plačan po ceniku, določenem z uredbo Velikega vojvodstva.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuLegilux

Povezava se odpre v novem oknuSodni register


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 10/10/2017