Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Vročitev pisanj - Slovaška

Izvirna jezikovna različica te strani slovaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.

KAZALO

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročanje pisanj

V skladu z razlago v sodni praksi se „vročanje pisanj“ razume kot procesno dejanje sodišča, s katerim sodišče stranko v postopku ali tretjo osebo, katere sodelovanje v postopku je potrebno, seznani s potekom sodnega postopka. Celovito in učinkovito obveščanje strank o poteku postopka je osnovni pogoj za pravilno izvedbo in dokončanje postopka pred sodiščem – sodišče lahko ukrepa in sprejema odločitve le, če so bila strankam zagotovljena vsa pisanja, katerih prejem in seznanjenost z njimi je osnovni pogoj za naslednje dejanje v postopku, uporabo pravnega sredstva, procesne ugovore ali varstvo in druga dejanja, ki so dopustna le v roku, ki je določen z zakonom ali ki ga določi sodišče. Zlasti je vročitev meritornih sodnih odločb osnovni pogoj za pravnomočno končanje zadeve in izvršljivost sodne odločbe. Navesti je treba, da so v členu 45 in naslednjih zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku (Zákon č. 99/1963 Zb., Občiansky súdny poriadok), opredeljeni samo procesni vidiki vročanja (sodnih) pisanj; vročanje akta na podlagi materialnega prava, tj. vključno z izjavo volje v obliki pisanja, je urejeno s členom 45 zakona št. 40/1964, civilni zakonik (Zákon č. 40/1964 Zb., Občiansky zákonník). Med vročitvijo na podlagi materialnopravnih in vročitvijo na podlagi procesnopravnih predpisov obstaja precejšnja razlika, zlasti kar zadeva učinek vročitve, dokončanje postopka vročitve in nastanek pravnih posledic.

Obstoj posebnih pravil za vročanje pisanj

Zakonodajalec je s posebnimi pravili za vročanje pisanj, določenimi v zakoniku o civilnem postopku, poskušal zagotoviti upoštevanje načela enakosti orožij in kontradiktornosti sodnega postopka. Nihče v sodnem postopku ne sme biti v slabšem položaju in vsaka stranka mora biti enako obveščena o poteku sodnega postopka. Stranke morajo imeti priložnost ustrezno sodelovati v postopku ter se seznaniti z izjavami in dokazi nasprotne stranke, procesnimi dejanji sodišča v zvezi s postopkom in vsebino zadeve. Načelo enakosti orožij in kontradiktornosti postopka je temeljni in opredeljujoči element pravice do poštenega sojenja, ki je v Slovaški republiki ustavna pravica (členi 46 do 48 Ustave, Ústava Slovenskej republiky), ki temelji na členu 6 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

V širšem smislu je mogoče vsako vročitev, opravljeno v skladu z zakonikom o civilnem postopku, šteti za uradno vročitev, tj. (1) navadno vročitev (člen 46), (2) osebno vročitev (člen 47) in (3) vročitev z objavo na oglasni deski sodišča (člen 47a). V ožjem smislu se formalna ali uradna vročitev nanaša samo na osebno vročitev sodnih pisanj.

Sodišče postopek, določen za navadno vročitev, uporablja za pisanja, za katera se z zakonom ne zahteva osebna vročitev.

Sodišče uporablja kvalificiran način vročitve (tj. osebno vročitev), če je tako določeno z ustreznimi določbami zakonika o civilnem postopku ali če ta način odredi sodnik glede na posebne okoliščine – značilen primer je pisno vabilo na obravnavo, pri katerem osebna vročitev ni obvezna na podlagi zakona, vendar bo sodnik običajno odredil to obliko vročitve. V skladu z zakonom se osebna vročitev zahteva za informacije o možnosti zahteve, da se pisanja vročijo na drug naslov (člen 49(5)), predlog za začetek postopka s prilogami (člena 79(4) in 114(2)), sklep o začetku postopka na predlog sodišča (člen 81(3)), predlog spremembe (člen 95(1)), sklep o obveznosti tožene stranke, da predloži pripombe k predlogu (člen 114(4)), sodbo (člen 158(2)), plačilni nalog, vročen toženi stranki (člen 173(1)), evropski plačilni nalog, vročen toženi stranki (člen 174a(2)), izvršilni nalog, vročen toženi stranki (člena 174b(4) in 173), nalog za plačilo menice ali zadolžnice (čeka), vročen toženi stranki (člen 175(1)), nekatere vrste sklepov v zapuščinskem postopku (člen 175a(3)), informacije o posledicah odpovedi dediščini (člen 175i(2)), sklep v postopku o hrambi (člen 185a(3)), sklep v postopku o odkupu instrumentov (člen 185j(2)), sklep o izvršbi odločbe z rubežem dohodkov (člena 282(2) in 294(3)), sklep o izvršbi odločbe z rubežem sredstev na bančnem računu in obvestilo o pravnomočnosti tega sklepa za banko (člena 306 in 307(1)) ter sklep o izvršbi odločbe z nalogom za rubež dolga tretje osebe (člen 313(2)).

Vročitev z objavo na oglasni deski sodišča se uporabi, če tako določa zakon in če stranke v postopku ali njihovo prebivališče sodišču niso znani.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Organ, pristojen za vročanje sodnih pisanj, je sodišče, ki sodna pisanja v prvi vrsti vroča samo (bodisi neposredno na obravnavi ali po sodnih uradnikih) ali po pošti. Vendar mu zakon omogoča tudi, da pisanja vroča po sodnem izvršitelju, občinskem organu, pristojnem oddelku policije (Policajný zbor) in v primerih, določenih v ustreznih predpisih, ministrstvu za pravosodje Slovaške republike (Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky) (za osebe, ki uživajo diplomatske privilegije in imuniteto, ali druge osebe, ki so v stanovanjih teh oseb ali ki jim je treba pisanja vročiti v stavbah ali prostorih, zaščitenih z diplomatsko imuniteto; ministrstvo se uporabi tudi za vročitev v drugih državah, če ni z mednarodno konvencijo, dvostranskim sporazumom o pravni pomoči ali uredbo Sveta (ES) določena druga pravna ureditev).

Vročitev osebam, ki prestajajo zaporno kazen ali so v priporu, opravijo ustanove za izvrševanje zapornih kazni in pripora, v katere so bile osebe nameščene. Vročitev osebam v institucionalni preventivni zdravstveni oskrbi in osebam v zdravstvenih ustanovah opravi uprava zadevnega zdravstvenega zavoda; enak postopek se smiselno uporablja za stanovalce mladinskih domov in drugih kolektivnih zavodov za mlade. Pisanja, namenjena pripadnikom oboroženih sil Slovaške republike, ki opravljajo izredno službo, in poklicnim vojakom, ki opravljajo državno službo, lahko vročijo njihovi zadevni poveljniki. Pripadnikom oboroženih sil, ki niso nastanjeni v objektih v lasti oboroženih sil, se pisanja vročijo neposredno.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

V takih primerih poskušajo slovaška sodišča vedno ugotoviti trenutno prebivališče naslovnika, predvsem na podlagi registra prebivalstva Slovaške republike (Register obyvateľov Slovenskej republiky), ki je elektronsko povezan z informacijskim sistemom sodišč. Sodišče lahko nemudoma ugotovi kraj stalnega ali začasnega prebivališča, naveden v tem registru (če tak naslov obstaja). Tudi agencija za socialno zavarovanje (Sociálna poisťovňa) prek sodnega registra z elektronskimi sredstvi sodeluje s slovaškimi sodišči, sodišče pa lahko zaprosi za nekatere informacije, evidentirane pri agenciji za socialno zavarovanje, zlasti za naslov stranke v postopku, kot je evidentiran pri agenciji za socialno zavarovanje, in ime sedanjega ali nekdanjega delodajalca stranke (prek katerega je mogoče v nekaterih primerih ugotoviti trenutno prebivališče stranke, ali pa se pisanje vroči neposredno na delovnem mestu, če to dopuščajo okoliščine zadeve). Če to dovoljuje zakon, lahko sodišče zaprosi za sodelovanje občinskih organov, lokalnih organov državne uprave, policije in drugih javnih organov ter pravnih in fizičnih oseb z dovoljenjem za opravljanje poslovnih dejavnosti, da bi ugotovilo trenutno prebivališče stranke v postopku (naslovnika). Če je mogoče, se sodišče obrne tudi na druge osebe (npr. sorodnike), ki bi lahko vedele za naslovnikovo prebivališče.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Kot je navedeno zgoraj, imajo slovaška sodišča prek sodnega registra neposreden dostop do podatkov v registru prebivalstva Slovaške republike. Stranke v sodnem postopku lahko zaprosijo za podatke iz registra prebivalstva Slovaške republike (za izdajo potrdila ali pisnega obvestila o prebivališču osebe), za kar morajo plačati upravno takso v višini 5 EUR.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Glede na informacije, ki so na voljo ministrstvu za pravosodje Slovaške republike, slovaška sodišča običajno sprejmejo taka zaprosila in ukrepajo za ugotovitev trenutnega naslova osebe ter tako ugodijo zaprosilu. Pri tem uporabljajo postopke, opisane v prejšnjih točkah.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Kot je navedeno v točki 3, sodišče v prvi vrsti pisanja vroča samo ali po pošti, vendar mu zakon omogoča tudi, da pisanja vroči po sodnem izvršitelju, občinskem organu, pristojnem oddelku policije ali ministrstvu za pravosodje. Vročitev osebam v kolektivnih zavodih lahko opravijo zavodi sami, medtem ko se vročitev po poveljnikih uporabi za pripadnike oboroženih sil in poklicne vojake.

O postopku vročitve pisanja odloči sodišče glede na vrsto dokumenta in glede na to, ali sta naslovnik in njegovo prebivališče znana. Zakonik o civilnem postopku pri tem razlikuje med navadno vročitvijo, osebno vročitvijo in vročitvijo z objavo na oglasni deski sodišča. Sodišča največje število dokumentov vročijo po pošti bodisi s priporočeno pošiljko (navadna vročitev) bodisi z uradno pošiljko (osebna vročitev).

Pri navadni vročitvi sodišče vroči pisanje na naslovu prebivališča, registriranem sedežu (kraj poslovanja), delovnem mestu ali kjer koli je mogoče najti naslovnika. Kot je navedeno v točki 2, sodišče uporabi osebno vročitev, če to obliko vročitve določa zakon (npr. za sodbo) ali jo odredi sodnik ali predsedujoči sodnik (običajno za vabilo na obravnavo itd.).

Pri vročitvi z objavo na oglasni deski sodišča se šteje, da je bilo pisanje vročeno petnajsti dan po objavi. V skladu z zakonikom o civilnem postopku mora sodišče vročitev z objavo na oglasni deski opraviti v zapuščinskem postopku, če vključuje poziv upnikom, da v določenem roku prijavijo svoje terjatve (člen 175n), ali sklep o likvidaciji zapuščine (člen 175t(2)), ali če je treba premoženje prenesti v drugo državo (člen 175z(2)), in v postopku o hrambi, če vključuje sklep, da se predmet hrambe izroči državi (člen 185g(1)), pa tudi v postopku o odkupu instrumentov, če vključuje sklep s pozivom imetniku k zglasitvi na sodišču in predložitvi instrumenta ali vložitvi ugovora (člen 185m(2)), in kadar je pošiljka, ki vsebuje odločbo o predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi člena 76(1)(g), vrnjena z naslova, ki ga je navedla stranka v postopku, izgnana iz skupnega gospodinjstva.

Alternativni načini razen nadomestne vročitve

V zakoniku o civilnem postopku so opredeljeni tudi posebni izredni načini za vročanje pisanj fizičnim osebam, in sicer:

1. Vročitev pisanj z vložitvijo v sodni spis na podlagi člena 48(4)

Če pisanja fizični osebi (ki ni samostojni podjetnik) ni mogoče vročiti na njenem naslovu stalnega ali začasnega prebivališča in ni mogoče ugotoviti, kje ta oseba prevzema pisanja, niti ni mogoče, da bi jo zastopal imenovani skrbnik, sodišče s sklepom odloči, da se pisanje, naslovljeno na to osebo, vroči z vložitvijo v sodni spis; vsi navedeni razlogi morajo veljati ves čas trajanja postopka (sodišče lahko na svojo pobudo prekliče sklep o vročitvi z vložitvijo v sodni spis). Sklep je objavljen na oglasni deski sodišča, dokler postopek ni pravnomočno končan. Za pisanje, vročeno z vložitvijo v sodni spis, se šteje, da je bilo vročeno po izteku sedmih dni od njegovega nastanka.

2. Vročitev pisanj z njihovo izročitvijo v hrambo sodišču na podlagi člena 49(3)

Sodišče mora (običajno na začetku postopka) stranko obvestiti o naslednjih možnostih:

– da zahteva, naj se ji pisanja vročijo na naslovu v mestu ali kraju v Slovaški republiki, ki ni naveden kot stalno ali začasno prebivališče stranke;

– da imenuje zastopnika za vročanje;

– da pisanja izroči v hrambo sodišču z učinkom vročitve, če je pošiljka za osebno vročitev vrnjena kot nedostavljena s kraja, ki ga je stranka določila za vročanje, ali s kraja prebivališča, kot je vpisan v registru prebivalstva Slovaške republike, ali od izbranega zastopnika za vročanje.

Če je po zakoniti vročitvi teh informacij (nadomestna vročitev ni dovoljena; pisne informacije morajo biti vročene osebno) pošiljka za osebno vročitev vrnjena kot nedostavljena s kraja, določenega za vročanje, ali od imenovanega zastopnika, lahko sodišče vsa nadaljnja pisanja izroči v hrambo na sodišču z učinkom vročitve, razen pisanj, pri katerih nadomestna vročitev ni dovoljena. Za zaščito take stranke se z zakonom zahteva, da sodišče stranki pošlje dvojnik vsake pošiljke skupaj z obvestilom, da se za pisanje šteje, da je bilo vročeno z izročitvijo v hrambo na sodišču z učinkom vročitve od sedmega dne, ko je bilo odposlano. Ta postopek se lahko uporabi tudi, če je pošiljka za osebno vročitev vrnjena s kraja stalnega ali začasnega prebivališča, kot je naveden v registru prebivalstva Slovaške republike; vendar se v praksi ta postopek redko uporablja zaradi tveganja, da bi bila stranka prikrajšana za možnost, da svojo zadevo predstavi na sodišču. Pri tem načinu vročanja je pravno nepomembno, ali je stranka prebivala na naslovu za vročanje ali ga uporabljala, zato je lahko pri uporabi takega načina vročanja vprašljivo, ali ne bi bilo zaradi varstva pravice stranke, da je obveščena o poteku postopka, v primeru vrnjene pošiljke ustrezneje uporabiti institut nadomestne vročitve (pri kateri je pomembno vprašanje, ali je naslovnik prebival na naslovu za vročanje ali ne oziroma ali ga je uporabljal ali ne). Na splošno je uporaba tega instituta vročitve mogoča za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki, pri čemer to ne smejo biti niti osebe, ki prestajajo zaporno kazen ali so v priporu, niti osebe, ki so v zavodih za institucionalno in preventivno oskrbo. Dovoljena pa ni niti za osebe, ki uživajo diplomatske privilegije in imuniteto, ali druge osebe, ki so v stanovanjih teh oseb ali ki jim je treba pisanja vročiti v stavbah ali prostorih, zaščitenih z diplomatsko imuniteto.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Sodišče lahko pisanja vroča elektronsko, če to zahteva stranka, ki mora sodišču sporočiti naslov za elektronsko pošiljanje pisanj. Pisanje se šteje za vročeno peti dan po dnevu, ko je bilo poslano, tudi če ga naslovnik ni prebral. Tako vročanje ni dovoljeno za sodne odločbe, vabila na obravnavo, obvestila o vlogah in vabila pričam ter pisanja, ki se vročajo osebno. Ta način torej ni omejen glede na vrsto postopka ali naslovnika, ampak glede na vrsto pisanja, ki se vroča.

Z zakonom je strankam tudi dovoljeno, da vloge pri sodišču vlagajo elektronsko, vendar morajo biti opremljene z naprednim elektronskim podpisom (zakon št. 215/2002 o elektronskih podpisih in o spremembi nekaterih zakonov, kakor je bil spremenjen), ki zanesljivo opredeljuje osebo, ki je ustvarila napredni elektronski podpis. Stranke v postopku morajo za tako vročanje pisanj sodišču plačati takso (0,10 EUR za vsako stran, najmanj 10 EUR za predlog za začetek postopka s prilogami in najmanj 3 EUR za druge vloge s prilogami).

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Kot je navedeno v točki 5, sodišče uporabi vročitev z objavo na svoji oglasni deski, če tako določa zakon in če stranke v postopku ali njihovo prebivališče sodišču niso znani. V takem primeru se za pisanje šteje, da je bilo vročeno petnajsti dan po objavi.

Nadomestna vročitev za navadno vročena pisanja

Če naslovnika ni bilo mogoče najti na naslovu njegovega prebivališča, registriranem sedežu (kraj poslovanja), delovnem mestu ali drugem kraju, čeprav prebiva na naslovu za vročanje ali ga uporablja, se lahko pisanje vroči drugi odrasli osebi, ki živi v istem stanovanju ali hiši ali je zaposlena na istem delovnem mestu, če je ta oseba pripravljena zagotoviti, da bo pisanje predala naprej in da nima navzkrižnih interesov v zadevi, na katero se pisanje nanaša. Če pisanja ni mogoče vročiti na ta način, se izroči v hrambo na pošti ali pri občinskem organu, naslovnik pa je ustrezno pozvan, naj ga prevzame. Pisanje se šteje za vročeno na dan, ko je bilo vrnjeno sodišču, tudi če naslovnik s tem ni bil seznanjen.

Nadomestna vročitev za osebno vročena pisanja

Pisanja, ki ga je treba vročiti osebno, ni mogoče vročiti drugi osebi, da bi ga ta predala naslovniku. Če naslovnika pisanja ni bilo mogoče najti, čeprav prebiva na naslovu za vročanje ali ga uporablja, ga vročevalec ustrezno obvesti, da se bo vrnil na datum in ob uri, kot sta navedena v obvestilu, da bi mu znova poskušal vročiti pisanje. Če je tudi ta vnovični poskus vročitve pisanja neuspešen, vročevalec izroči pisanje v hrambo na pošti ali pri občinskem organu in o tem ustrezno obvesti naslovnika. Če naslovnik pisanja ne prevzame, medtem ko je v hrambi, se šteje, da je bilo vročeno na dan, ko je bilo vrnjeno sodišču, tudi če naslovnik s tem ni bil seznanjen.

Pogoj za veljavno nadomestno vročitev je, da mora naslovnik prebivati na naslovu za vročanje ali ga uporabljati; to je treba razumeti kot položaj, ki naslovniku omogoča, da pošiljko prevzame takoj po opravljeni nadomestni vročitvi. Za naslovnika ni mogoče šteti, da prebiva na naslovu za vročanje ali ga uporablja, če je dalj časa odsoten z naslova za vročanje ali celo če začasno in za kratek čas biva zunaj kraja prebivališča, na primer zaradi počitnic, službene poti itd.

Z zakonikom o civilnem postopku je določena posebna pravna ureditev za vročanje pravnim osebam in fizičnim osebam, ki so samostojni podjetniki, ki so objektivno odgovorne za naslov, vpisan v poseben register: v tem primeru je popolnoma nepomembno, ali je naslovnik v času vročitve prebival na naslovu za vročanje ali ne oziroma ali ga je uporabljal ali ne. Če pisanja ni mogoče vročiti pravni osebi na naslovu, ki je naveden kot registrirani sedež pravne osebe v poslovnem registru (Obchodný register) ali drugem registru, v katerega je oseba vpisana, in sodišču ni znan noben drug naslov, se za pisanje šteje, da je bilo vročeno tri dni po tem, ko je bila nevročena pošiljka vrnjena sodišču, tudi če naslovnik s tem ni bil seznanjen. Sodišče enako pravno ureditev uporablja za fizične osebe, ki so samostojni podjetniki in ki jim pisanja vroča na naslov njihovega kraja poslovanja, naveden v poslovnem ali drugem registru (najpogosteje trgovinskem registru, Živnostenský register), v katerega je oseba vpisana.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Glej odgovore na vprašanji 7.1 in 5 – alternativni načini vročanja.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Vročevalec naslovnika obvesti, da je bilo pisanje izročeno v hrambo na poštnem uradu ali pri občinskem organu, tako da v naslovnikovem (domačem) nabiralniku pusti pisno obvestilo.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če naslovnik neutemeljeno zavrne sprejem pisanja, se pisanje šteje za vročeno na dan, ko je bil zavrnjen njegov sprejem; vročevalec mora naslovnika obvestiti o tem. Če vročitev ni bila opravljena zakonito (npr. vročevalec ni obvestil naslovnika o posledicah zavrnitve sprejema pisanja), vročitev nima pravnega učinka.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Če je potrebna vročilnica, pošta (Slovenská pošta, a.s., kot tradicionalni izvajalec poštnih storitev) pošiljko vroči samo, če naslovnik ali pooblaščeni prejemnik (če pošiljke ni mogoče predati naslovniku) pri prevzemu dokaže svojo identiteto, dovoli, da se zabeleži številka identifikacijskega dokumenta, in potrdi prevzem. Pooblaščeni prejemniki pošiljke, naslovljene na fizično osebo, so naslovnikov zakonec in vse osebe, ki so starejše od 15 let in živijo z naslovnikom v isti hiši ali stanovanju. Vendar se tem osebam ne more izročiti pošiljka, ki jo je treba vročiti osebno.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

V takem primeru poštar v naslovnikovem (domačem) nabiralniku pusti pisno obvestilo, da je bila pošiljka izročena v hrambo na pošti. Naslovnik ali pooblaščeni prejemnik lahko pošiljko prevzame v 18 koledarskih dneh. Ta rok se lahko na naslovnikovo zahtevo podaljša. Če se pošiljka ne prevzame v roku, postane nedostavljiva, poštna služba pa jo vrne pošiljatelju.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Ta rok je 18 koledarskih dni in se lahko na naslovnikovo zahtevo podaljša. Naslovnik je obveščen s pisnim obvestilom, ki se pusti v njegovem (domačem) nabiralniku.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Da, vročilnica, ki je kot dokazilo o vročitvi sodnega pisanja javna listina. Informacije na vročilnici se štejejo za resnične, če ne obstajajo dokazi o nasprotnem. Stranka, ki izpodbija točnost informacij na vročilnici (trdi, da ni bil uporabljen zakonit postopek vročitve), mora sodišču predložiti dokaze v podporo tem trditvam. Če sodišče pisanje vroči na obravnavi, se to vpiše v zapisnik obravnave.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Glej točke 5, 7.1 in 7.4 za možnosti nadomestne vročitve. Če je bila vročitev opravljena v nasprotju z zakonom, je potrebna nova vročitev pisanja; v slovaški zakonodaji ni določena možnost potrditve neveljavne vročitve. Vročitev sodnih pisanj na način, ki je v nasprotju s predpisi, je pravno neveljavna in nima zakonsko določenih pravnih učinkov.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Vročitev sodnih pisanj se ne zaračunava, razen kadar sodišče na zahtevo ene od strank v postopku sodna pisanja drugi stranki vroči po imenovanem sodnem izvršitelju. Nastale stroške in plačilo za sodnega izvršitelja nosi stranka, ki je zahtevala storitve sodnega izvršitelja, pri čemer se ti stroški ne povrnejo ne glede na izid postopka. Za vročitev se plača pavšalni znesek v višini 6,64 EUR za vsako vročeno sodno pisanje.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 14/01/2019