Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Spori majhne vrednosti - Hrvaška

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V Republiki Hrvaški spore majhne vrednosti urejajo določbe členov 457–467.a zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 25/13 in 89/14; v nadaljnjem besedilu: ZPP), evropski postopek v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 861/2007) pa urejajo določbe člena 507.o–ž ZPP.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Spori majhne vrednosti pred občinskimi sodišči so spori, v katerih vrednost tožbenega zahtevka ne presega 10 000 HRK.

V postopkih pred gospodarskimi sodišči so spori majhne vrednosti spori, v katerih vrednost tožbenega zahtevka ne presega 50 000 HRK.

Spori majhne vrednosti vključujejo tudi spore, v katerih tožbeni zahtevek ni denarni znesek, vendar se je tožnik strinjal, da za poplačilo tožbenega zahtevka prejme največ 10 000 HRK (občinska sodišča) oziroma 50 000 HRK (gospodarska sodišča).

Spori majhne vrednosti vključujejo tudi spore, v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, temveč izročitev premičnega premoženja, katerega vrednost, kot jo je navedel tožnik v tožbi, ne presega 10 000 HRK (občinska sodišča) oziroma 50 000 HRK (gospodarska sodišča).

V skladu s trenutno ureditvijo evropskih postopkov v sporih majhne vrednosti se Uredba št. 861/2007 uporablja, če vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 2 000 EUR v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.

1.2 Uporaba postopka

Postopki v sporih majhne vrednosti se vodijo pred občinskim ali gospodarskim sodiščem v skladu s pravili o stvarni pristojnosti iz členov 34 in 34.b ZPP. Začnejo se z vložitvijo tožbe pri pristojnem sodišču oziroma s predložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine notarju, kadar je zoper sklep o izvršbi pravočasno vložen dopusten ugovor.

1.3 Obrazci

Obrazci, drugi zahtevki ali izjave se predložijo pisno, po telefaksu ali elektronski pošti in se uporabljajo le za evropske postopke v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe št. 861/2007.

Drugih določenih obrazcev za začetek postopka v sporih majhne vrednosti ni.

1.4 Pomoč

ZPP ne vsebuje posebnih določb o pravni pomoči v postopkih v sporih majhne vrednosti. Stranko lahko med postopkom v sporih majhne vrednosti zastopa odvetnik.

Če so izpolnjene predpostavke zakona o brezplačni pravni pomoči (Zakon o besplatnoj pravnoj pomoći) (NN, št. 143/13 –Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_12_143_3064.html), imajo stranke v postopku pravico do primarne in sekundarne pravne pomoči.

Seznam pooblaščenih združenj in pravnih klinik za zagotavljanje primarne pravne pomoči je na voljo na tej povezavi:
Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/istaknute-teme/besplatna-pravna-pomoc/ovlastene-udruge-i-pravne-klinike-za-pruzanje-primarne-pravne-pomoci/6190.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V postopkih v sporih majhne vrednosti morajo stranke navesti vsa dejstva, na katerih temelji njihov zahtevek, najpozneje ob vložitvi tožbe oziroma odgovora na tožbo, predložiti pa morajo tudi vse dokaze, potrebne za potrditev navedenih dejstev.

Stranke lahko na pripravljalnem naroku navedejo nova dejstva ali predložijo nove dokaze samo, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti oziroma predložiti v tožbi oziroma odgovoru na tožbo.

Sodišče novih dejstev in dokazov, ki jih stranke navedejo oziroma predložijo na pripravljalnem naroku v nasprotju z zgoraj navedeno določbo, ne bo upoštevalo.

Za izvajanje dokazov se uporabljajo splošne določbe ZPP. Dokazi v postopkih v sporih majhne vrednosti lahko zato vključujejo oglede, listine, izjave prič, izvedenska poročila, dokaze, ki jih predložijo stranke, sodišče pa odloči, kateri od predloženih dokazov se uporabijo za ugotovitev odločilnih dejstev.

Več informacij o dokazih in izvajanju dokazov je na voljo v informativnem listu z naslovom „Izvajanje dokazov – Republika Hrvaška“ (Izvođenje dokaza – Republika Hrvatska).

1.6 Pisni postopek

Postopki v sporih majhne vrednosti se vodijo pisno.

V postopkih v sporih majhne vrednosti se tožba vedno vroči tožencu, da lahko ta predloži odgovor, sodišče pa v pozivu k predložitvi odgovora na tožbo stranke med drugim obvesti, da se bo tožba štela za umaknjeno, če se tožnik ne bo udeležil prvega naroka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze najpozneje ob vložitvi tožbe oziroma odgovora na tožbo, da na pripravljalnem naroku ni mogoče navesti novih dejstev ali predložiti novih dokazov, razen v primerih iz člena 461.a(3) ZPP, če stranke brez svoje krivde niso mogle navesti vseh dejstev ali predložiti vseh dokazov pred začetkom pripravljalnega naroka, ter da je mogoče odločbo izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354(2), in sicer:

• točka 1 – če je pri odločanju sodeloval sodnik, ki bi po zakonu moral biti izločen (člen 71(1), točke 1–6, ZPP) ali ki je bil izločen s sodno odločbo, ali če je pri odločanju sodelovala oseba, ki ni imela statusa sodnika;

• točka 2 – če je bilo v sporu odločeno o zahtevku, ki ni v pristojnosti sodišča (člen 16 ZPP);

• točka 4 – če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP svojo odločitev oprlo na nedopustna razpolaganja strank (člen 3(3) ZPP);

• točka 5 – če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo na podlagi priznanja zahtevka, sodbo na podlagi odpovedi zahtevku, zamudno sodbo ali sodbo brez obravnave;

• točka 6 – če zaradi nezakonitega ravnanja, zlasti opustitve vročitve (sodnih pisanj), katera od strank ni mogla nastopiti pred sodiščem;

• točka 8 – če je oseba, ki ne more biti stranka v postopku, v njem sodelovala kot tožnik ali toženec, ali če pravna oseba kot stranka ni bila zastopana po pooblaščencu, ali če pravdno nesposobna stranka ni imela zakonitega zastopnika, ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega pooblastila za sodelovanje v sodnem postopku ali opravljanje posameznih procesnih dejanj, če sodelovanje v sodnem postopku ali opravljanje posameznih procesnih dejanj ni bilo naknadno odobreno;

• točka 9 – če je bilo odločeno o zahtevku, v zvezi s katerim je že potekal sodni postopek oziroma v zvezi s katerim je bila že sprejeta pravnomočna odločba, ali če je bila že dosežena sodna poravnava oziroma poravnava, ki ima v skladu s posebnimi predpisi značilnosti sodne poravnave;

• točka 10 – če je bila v nasprotju z zakonom javnost izključena z glavne obravnave;

• točka 11 ZPP – če je sodba pomanjkljiva, tako da je ni mogoče preizkusiti, zlasti če je izrek sodbe nerazumljiv, če je izrek protisloven ali če je v protislovju z obrazložitvijo sodbe, ali če sodba sploh ni obrazložena ali v njej niso obrazložena odločilna dejstva, ali če je taka obrazložitev nejasna ali protislovna, ali če v zvezi z odločilnimi dejstvi obstaja protislovje med tem, kar je v obrazložitvi sodbe navedeno glede vsebine listin ali zapisnikov, ki se nanašajo na izpovedbe, dane med postopkom, ter dejanskimi listinami ali zapisniki kot takimi;

ali zaradi napačne uporabe materialnega prava.

Če ima stranka začasno ali stalno prebivališče zunaj Republike Hrvaške in je njen naslov znan, se sodna pisanja vročajo v skladu z mednarodnimi pravili, ki so za Republiko Hrvaško zavezujoča, in v skladu z zakonodajo EU, zlasti kar zadeva postopek iz člena 13 Uredbe št. 861/2007.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Ob razglasitvi sodbe mora sodnik navzoče stranke seznaniti s pogoji, pod katerimi lahko vložijo pritožbo.

Ker v zvezi z vsebino sodbe v postopkih v sporih majhne vrednosti ni posebnih določb, se uporabljajo splošne določbe ZPP, tj. člen 338 ZPP, ki določa, da mora pisna različica sodbe vsebovati uvod, izrek in obrazložitev.

Uvod sodbe vsebuje: navedbo, da se sodba razglaša v imenu Republike Hrvaške; naziv sodišča; ime in priimek sodnika posameznika ali predsedujočega sodnika, sodnika poročevalca in članov senata, ime in priimek ali naziv, osebno identifikacijsko številko ter stalno ali začasno prebivališče oziroma registrirani sedež strank, njihovih zastopnikov in pooblaščencev; kratko navedbo predmeta spora; datum končanja glavne obravnave; navedbo strank, njihovih zastopnikov in pooblaščencev, ki so se udeležili glavne obravnave, ter datum razglasitve sodbe.

Izrek sodbe vsebuje odločitev sodišča o sprejetju ali zavrnitvi posameznih zahtevkov v glavni stvari in podrednih zahtevkov ter odločitev o obstoju ali neobstoju zahtevka, predloženega za poravnavo (člen 333 ZPP).

V obrazložitvi sodišče na kratko opiše zahtevke strank, dejstva, ki so jih navedle, in dokaze, ki so jih predložile, katera od teh dejstev je ugotovilo, zakaj in kako jih je ugotovilo, ali jih je ugotovilo z izvajanjem dokazov, kateri dokazi so bili izvedeni ter zakaj in kako so bili ocenjeni. Sodišče izrecno navede, katere določbe materialnega prava so se uporabile pri odločanju o zahtevkih strank, in se po potrebi opredeli do stališč strank glede pravne podlage spora in do morebitnih predlogov ali ugovorov, v zvezi s katerimi ni navedlo obrazložitve v odločitvah, sprejetih med postopkom.

V obrazložitvi zamudne sodbe, sodbe na podlagi priznanja zahtevka ali sodbe na podlagi odpovedi zahtevku se navedejo samo razlogi za izdajo takih sodb.

1.8 Povračilo stroškov

Odločitev o povračilu stroškov v postopkih v sporih majhne vrednosti se sprejme na podlagi splošnih določb ZPP, pri čemer mora stranka, ki pravdo v celoti izgubi, povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu intervenientu.

Če stranka v pravdi deloma uspe, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odredi, da vsaka stranka nosi svoje stroške ali da ena stranka drugi stranki in njenemu intervenientu povrne sorazmerni delež stroškov.

Sodišče lahko odloči, da mora ena od strank plačati vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo v razmeroma neznatnem delu svojega zahtevka in zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

Nasprotno pa mora stranka ne glede na izid pravde povrniti morebitne stroške nasprotne stranke, ki so nastali po njeni krivdi ali zaradi dogodkov, ki so se ji zgodili.

1.9 Možnost pritožbe

V postopkih v sporih majhne vrednosti lahko stranke v osmih dneh vložijo pritožbo zoper sodbo ali odločbo na prvi stopnji.

Rok za pritožbo se računa od dneva izdaje sodbe ali odločbe. Če je bila sodba ali odločba vročena stranki, se rok računa od dneva vročitve.

Sodbo ali odločbo, s katero se konča postopek v sporih majhne vrednosti, je mogoče izpodbijati iz razlogov, ki so podrobno opisani v točki 1.6, tj. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz točk 1, 2, 4, 5, 6, 8, 9, 10 in 11 člena 354(2) ZPP ali zaradi napačne uporabe materialnega prava.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 23/08/2018