Spori majhne vrednosti - Romunija

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Postopek v sporih majhne vrednosti izrecno urejajo členi od 1025 do 1032 novega zakonika o civilnem postopku, ki je začel veljati 15. februarja 2013.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Člen 1025 novega zakonika o civilnem postopku določa, da vrednost zahtevka brez obresti, pravdnih stroškov in drugih dodatnih prihodkov na dan predložitve zadeve sodišču ne sme preseči 10 000 RON.

Kar zadeva njegovo stvarno področje uporabe (ratione materiae), postopka v sporih majhne vrednosti ni mogoče uporabiti v davčnih, carinskih ali upravnih zadevah ali v zadevah v zvezi z odgovornostjo države za dejanja ali opustitve dejanj pri izvajanju javnih pooblastil. Podobno se postopek ne uporablja za zahtevke v zvezi z: osebnim stanjem ali sposobnostjo fizičnih oseb; premoženjskimi pravicami, ki izhajajo iz družinskih razmerij; dedovanjem; plačilno nesposobnostjo, dogovori z upniki, postopki, ki vključujejo likvidacijo plačilno nesposobnih družb in drugih pravnih oseb, ali drugimi podobnimi postopki; socialnim zavarovanjem; delovnim pravom; najemom nepremičnin, razen pri postopkih, ki se nanašajo na dolgove in denarna plačila; arbitražo; kršitvami pravice do zasebnosti ali osebnostnih pravic.

1.2 Uporaba postopka

V novem zakoniku o civilnem postopku je postopek v sporih majhne vrednosti alternativna možnost. Tožnik lahko izbira med postopkom v sporih majhne vrednosti in rednim sodnim postopkom. Če se tožnik obrne na sodišče z vložitvijo zahtevka, se ta obravnava po rednem postopku, razen če tožnik najpozneje na prvi obravnavi izrecno zahteva uporabo posebnega postopka. Kadar zahtevka ni mogoče obravnavati po postopku v sporih majhne vrednosti, sodišče tožniku vroči obvestilo o tem, in če tožnik svojega zahtevka ne umakne, se obravnava po splošnem pravu. Prvostopenjsko sodišče, pristojno za obravnavo zahtevka, je okrožno sodišče. Krajevna pristojnost se ugotavlja po splošnem pravu.

1.3 Obrazci

Odlok ministra za pravosodje št. 359/C z dne 29. januarja 2013 o odobritvi obrazcev, ki se uporabljajo v postopku v sporih majhne vrednosti, določenem s členi od 1025 do 1032 zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku, določa obvezni standardni obrazec za postopek v sporih majhne vrednosti. Standardni obrazci so: obrazec tožbe, obrazec za spremembo in/ali popravek obrazca tožbe in obrazec za odgovor.

1.4 Pomoč

Zagotovljena je v mejah aktivne vloge sodnika in ne izrecno za to vrsto zadeve.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Sodišče lahko poleg navedb strank sprejme tudi druga dokazna sredstva. Vendar se dokazna sredstva, katerih izvajanje je nesorazmerno drago v primerjavi z vrednostjo vloženega zahtevka ali nasprotnega zahtevka, ne sprejmejo.

1.6 Pisni postopek

Člen 1028 in naslednji novega zakonika o civilnem postopku določajo, da tožnik začne postopek v sporih majhne vrednosti z izpolnitvijo obrazca tožbe in njegovo predložitvijo ali pošiljanjem pristojnemu sodišču po pošti ali na drug način, ki zagotavlja oddajo in potrdilo o prejemu. Z obrazcem tožbe se predložijo ali pošljejo tudi kopije vlog, ki jih namerava uporabiti tožnik. Če informacije, ki jih zagotovi tožnik, niso dovolj jasne ali ustrezne ali če obrazec tožbe ni pravilno izpolnjen, sodišče tožniku omogoči, da obrazec dopolni ali popravi oziroma predloži dodatne informacije ali dokumente, razen kadar je zahtevek očitno neutemeljen ali nedopusten. Zahtevek se zavrne, če je očitno neutemeljen ali nedopusten. Če tožnik obrazca tožbe ne dopolni ali popravi v roku, ki ga je določilo sodišče, se zahtevek zavrže.

Postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek in se v celoti vodi na seji, zaprti za javnost. Sodišče lahko strankam odredi, naj nastopijo na sodišču, če meni, da je njihova navzočnost potrebna, ali če tako zahteva katera od strank. Tako zahtevo pa lahko tudi zavrne, kadar meni, da glede na okoliščine zadeve ustna obravnava ni potrebna. Razlogi za zavrnitev se navedejo pisno in zoper njih ni pritožbe.

Sodišče po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca tožbe toženi stranki pošlje obrazec za odgovor ter kopijo obrazca tožbe in kopije tožnikovih vlog. Tožena stranka mora ustrezno izpolnjen obrazec za odgovor predložiti v 30 dneh od vročitve dokumentov, poleg tega pa mora predložiti tudi kopije pisanj, ki jih namerava uporabiti. Tožena stranka lahko odgovori tudi na kak drug ustrezen način brez uporabe obrazca za odgovor. Sodišče bo tožniku takoj vročilo kopije odgovora tožene stranke, morebitnega nasprotnega zahtevka in njenih stališč. Če je tožena stranka vložila nasprotni zahtevek, mora tožnik v 30 dneh po njegovi vročitvi predložiti ustrezno izpolnjen obrazec za odgovor ali odgovoriti kako drugače. Nasprotni zahtevek, ki ga ni mogoče obravnavati po tem postopku, se izloči in obravnava po splošnem pravu. Sodišče lahko zahteva, naj stranke zagotovijo dodatne informacije v za to določenem roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni od prejema odgovora tožene stranke oziroma tožnika. Če je sodišče določilo rok, v katerem morajo stranke nastopiti pred sodiščem, jim je treba vročiti sodni poziv na obravnavo. Kadar koli sodišče določi rok za izvedbo procesnega dejanja, zadevno stranko seznani s posledicami neupoštevanja roka.

Sodišče bo sodbo izdalo v 30 dneh po prejemu vseh zahtevanih informacij oziroma, kadar je ustrezno, po ustni obravnavi. Če zadevna stranka odgovora ne pošlje v roku, sodišče izda sodbo v zvezi z glavnim zahtevkom ali nasprotnim zahtevkom na podlagi listin, priloženih sodnemu spisu. Sodba, ki jo izda prvostopenjsko sodišče, je izvršljiva od datuma izdaje in se vroči strankam.

1.7 Vsebina sodbe

1.8 Povračilo stroškov

Člen 1031 novega zakonika o civilnem postopku določa, da se stranki, ki ne uspe, naloži plačilo stroškov postopka na zahtevo nasprotne stranke. Vendar sodišče stranki, ki je uspela, ne bo prisodilo nepotrebnih izdatkov ali izdatkov, ki niso sorazmerni z vrednostjo zahtevka.

1.9 Možnost pritožbe

Člen 1032 novega zakonika o civilnem postopku določa, da se je mogoče zoper sodno odločbo pred sodiščem pritožiti samo v 30 dneh po vročitvi. Če obstajajo razlogi za to, lahko pritožbeno sodišče odloži izvršitev ob plačilu varščine v višini 10 % izpodbijane vrednosti. Odločitev pritožbenega sodišča se vroči strankam in je dokončna.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 31/07/2017