Spori majhne vrednosti

---

Člen 25(1)(a) Pristojna sodišča

V Avstriji so za obravnavo zadev na prvi stopnji na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2421, pristojna okrožna sodišča (Bezirksgerichte). Krajevna pristojnost se določi z avstrijsko zakonodajo o sodni pristojnosti, kolikor ni določena že na podlagi Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člen 25(1)(b) Načini sporočanja

Zahtevki na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2421, se lahko vložijo v papirni obliki ali elektronsko prek sistema za elektronski pravni promet (Elektronischer Rechtsverkehr (ERV)). Sistem ERV je načeloma na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam, vendar sta za njegovo uporabo potrebna posebna programska oprema in sodelovanje agencije za posredovanje. Posodobljeni seznam agencij za posredovanje je na voljo na spletnem naslovu:

http://www.edikte.justiz.gv.at/edikte/km/kmhlp05.nsf/all/erv.

Vloge in priloge se lahko v elektronski obliki vložijo tudi z uporabo državljanske izkaznice (Bürgerkartenfunktion) (pametna kartica ali podpis z mobilnim telefonom – glej http://www.buergerkarte.at/) s spletnimi obrazci, ki so na voljo na spletišču avstrijskega pravosodja: https://portal.justiz.gv.at/at.gv.justiz.formulare/Justiz/index.html.

Dokumenti se ne morejo predložiti po telefaksu ali elektronski pošti.

Člen 25(1)(c) Organi ali organizacije, ki zagotavljajo praktično pomoč

Kadar ima Avstrija mednarodno pristojnost, strankam pomoč in splošne informacije zagotovi pristojno okrožno sodišče.

Člen 25(1)(d) Načini elektronskega vročanja in sporočanja ter načini za izražanje privolitve vanje

Sodišča lahko za elektronsko vročanje dokumentov strankam ali njihovim zastopnikom uporabljajo avstrijski sistem ERV. To je oblika prenosa, ki poteka po strogih tehničnih pravilih v krogu opredeljenih uporabnikov. Sistem ERV je načeloma na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam, vendar sta za njegovo uporabo potrebna posebna programska oprema in sodelovanje agencije za posredovanje. Posodobljeni seznam agencij za posredovanje je na voljo na spletnem naslovu:

http://www.edikte.justiz.gv.at/edikte/km/kmhlp05.nsf/all/erv.

Če vročitev prek sistema ERV ni mogoča, se lahko v skladu z delom 3 zakona o vročanju dokumentov (Zustellgesetz, člen 28 in naslednji) dokumenti elektronsko vročijo tudi prek upravnega oddelka za vročanje dokumentov.

Člen 25(1)(e) Osebe ali poklici, ki morajo sprejeti vročitev listin ali drugega pisnega sporočanja v elektronski obliki

Osebe, ki morajo uporabljati avstrijski sistem ERV (ne pa tudi drugih sistemov elektronskega vročanja), so: odvetniki (Rechtsanwälte), druge osebe, pooblaščene za zastopanje v kazenskem postopku (Verteidiger in Strafsachen), notarji (Notare), kreditne in finančne institucije (člen 1(1) in (2) zakona o bančništvu – BWG), podjetja v okviru člena 1(1), točke 1, 2, 4, 6, 7 in 8, zakona o zavarovalnem nadzoru iz leta 2016 (VAG 2016), nosilci socialnega zavarovanja (členi od 23 do 25 zakona o splošnem socialnem zavarovanju – ASVG, člen 15 zakona o socialnem zavarovanju samozaposlenih oseb – GSVG, člen 13 zakona o socialnem zavarovanju kmetov – BSVG, člen 9 zakona o zdravstvenem in nezgodnem zavarovanju javnih uslužbencev – B-KUVG ter člen 4 zakona o zavarovanju notarjev – NVG, 1972), pokojninski zavodi (člen 479 zakona o splošnem socialnem zavarovanju – ASVG), sklad za dopust in odpravnine za gradbene delavce (člen 14 zakona o skladu za dopust in odpravnine za gradbene delavce – BUAG), sklad za plače farmacevtov (člen 1 zakona o skladu za plače farmacevtov iz leta 2002), sklad za primer plačilne nesposobnosti (člen 13 zakona o skladu za primer plačilne nesposobnosti – IESG) in IEF Service GmbH (člen 1 zakona o IEF – IEFG), konfederacija avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja (člen 31 zakona o splošnem socialnem zavarovanju – ASVG), finančna prokuratura (Finanzprokuratur, ki zastopa državo v nekaterih vrstah zadev) (člen 1 zakona o finančni prokuraturi – ProkG) in odvetniške zbornice (Rechtsanwaltskammern).

Člen 25(1)(f) Sodne takse in načini plačila

Avstrijsko pravo o sodnih taksah ne vsebuje posebnih določb o sodnih taksah za evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Za tožbo in nadaljnji postopek na prvi stopnji se uporablja tarifna postavka 1 (TP 1) zakona o sodnih taksah (GGG), za pritožbo in nadaljnji postopek na drugi stopnji pa tarifna postavka 2 (TP 2) istega zakona. To so enake takse, kot so predvidene za vse domače civilne zadeve.

Sodne takse se izračunajo na podlagi vrednosti spornega predmeta v tožbi (vrednost prvotne terjatve, povečana za morebitni dodatni znesek razširjenega zahtevka) ali vrednosti spornega predmeta v pritožbi ter števila strank. Višina taks je objavljena v zveznem pravno-informacijskem sistemu (https://www.ris.bka.gv.at/Bundesrecht/; na strani „Bundesrecht konsolidiert“ vnesite „GGG“ v polje „Titel, Abkürzung“ in „32“ v polje „Paragraph“).

Načini plačila so določeni v členu 4 zakona o sodnih taksah, v katerem je določeno, da se lahko takse plačajo z debetno kartico ali kreditno kartico, plačilom ali nakazilom zneska na račun pristojnega sodišča ali v gotovini pri pristojnem sodišču.

Vse takse se lahko plačajo tudi z neposredno bremenitvijo, če je bilo sodišče (ali avstrijsko pravosodje na splošno) pooblaščeno, da z računa, ki ga mora sporočiti stranka, ki mora plačati takse, pobere sodne takse in jih položi na pravosodni račun, ter če so v vlogi navedeni vsaj podatki o računu, s katerega je treba pobrati takse, in najvišji znesek bremenitve računa.

Če je zahtevek vložen prek sistema ERV, je treba takse plačati z neposredno bremenitvijo. V takem primeru ni mogoče opredeliti najvišjega zneska, ki se lahko dvigne z računa.

Člen 25(1)(g) Postopek v zvezi s pravnimi sredstvi in sodišča, pri katerih se lahko vložijo pravna sredstva

V zadevi, vloženi na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2421, se lahko zoper sodbo, ki jo je na prvi stopnji izdalo okrožno sodišče, vloži pritožba (Berufung). Pisno jo je treba vložiti pri okrožnem sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, in sicer v štirih tednih od vročitve sodbe. Podpisati jo mora odvetnik (Rechtsanwalt), ki mora stranko zastopati tudi v nadaljnjem pritožbenem postopku.

Odločitev o stroških se lahko izpodbija s pritožbo zoper stroške (Kostenrekurs), tudi če se sodba sama ne izpodbija. Tako pritožbo je treba v 14 dneh od vročitve sodbe vložiti pri sodišču, ki je izdalo sodbo.

Člen 25(1)(h) Postopek v zvezi s preskusom sodbe in sodišča, ki so pristojna za takšen preskus

V skladu s členom 548(5) avstrijskega zakonika o civilnem postopku je sodišče prve stopnje, ki je pristojno za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, pristojno tudi za preskus iz člena 18 Uredbe.

Preskus se opravi samo na izrecno zahtevo tožene stranke. Tožena stranka mora v zahtevku za preskus navesti prepričljive razloge za tak preskus. Sodišče obravnava samo trditve tožene stranke. Ustno obravnavo mora odobriti le, če je po njegovem mnenju potrebna.

Če po mnenju sodišča razlogi za preskus iz člena 18(1) Uredbe ne veljajo, zahtevek zavrne v skladu s členom 18(3); v takem primeru ostane veljavna prvotna sodba. Taka odločitev se lahko izpodbija s pritožbo (Rekurs). Če po drugi strani razlogi iz člena 18(1) veljajo, tj. če sodišče meni, da so razlogi utemeljeni, prvotno sodbo razglasi za nično. Te odločitve ni mogoče izpodbijati. Spor se vrne v stanje, v katerem je bil, preden je bilo izvedeno procesno dejanje, ki je vodilo k razglasitvi ničnosti. Tožena stranka lahko med postopkom preskusa na podlagi člena 18 v državi članici izvršbe zaprosi za prekinitev ali omejitev izvršbe v skladu s členom 23.

Člen 25(1)(i) Sprejemljivi jeziki

Sprejemljivi jezik v skladu s členom 21a(1) je nemščina.

Poleg uradnega jezika (nemščine) lahko avstrijski državljani in državljani držav, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, uporabljajo madžarščino pred okrožnima sodiščema v Oberpullendorfu in Oberwartu, slovenščino pred okrožnimi sodišči v Borovljah, Železni Kapli in Pliberku ter hrvaščino pred okrožnimi sodišči v Železnem, Güssingu, Mattersburgu, Neusiedl am Seeju, Oberpullendorfu in Oberwartu.

Člen 25(1)(j) Organi, pristojni za izvršbo

Organi, pristojni za izvršbo in za namene uporabe člena 23, so okrožna sodišča. Krajevna pristojnost se določi v skladu z avstrijskim zakonom o izvršbi (Exekutionsordnung).