Spori majhne vrednosti

Namen Link opens in new windowevropskega postopka v sporih majhne vrednosti je poenostavitev in pospešitev reševanja čezmejnih sporov, v katerih vrednost zahtevka ne presega 5 000 EUR.


Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je na voljo strankam v sporu kot alternativa postopkom, ki obstajajo na podlagi zakonov držav članic. Sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se prizna in je izvršljiva v drugi državi članici brez razglasitve izvršljivosti in brez vsakršne možnosti nasprotovanja njenemu priznanju.

Za postopek v sporih majhne vrednosti so bili pripravljeni standardni obrazci, ki so v vseh jezikih na voljo tukaj. Postopek se začne z izpolnitvijo „obrazca A“, ki se mu lahko priložijo ustrezna dokazila, kot so potrdila, računi itd.

Obrazec A je treba poslati pristojnemu sodišču. Po prejemu obrazca za vlogo mora sodišče izpolniti svoj del „obrazca za odgovore“. Sodišče mora kopijo obrazca za vlogo v 14 dneh po prejemu skupaj z obrazcem za odgovore vročiti toženi stranki. Tožena stranka lahko odgovori v 30 dneh, tako da izpolni svoj del obrazca za odgovore. Sodišče mora tožeči stranki v 14 dneh poslati kopijo odgovora tožene stranke.

Sodišče mora v 30 dneh po prejemu (morebitnega) odgovora tožene stranke odločiti o sporu majhne vrednosti ali pa od strank pisno zahtevati dodatne informacije oziroma ju povabiti na glavno obravnavo. Ni potrebno, da vas na glavni obravnavi zastopa odvetnik. Če ima sodišče na voljo ustrezno opremo, se glavna obravnava izvede prek videokonference ali telekonference.

Na podlagi potrdila, ki ga izda sodišče (in ga bo morda treba prevesti v jezik druge države članice), in kopije sodbe je sodba brez nadaljnjih formalnosti izvršljiva v vseh drugih državah članicah Evropske unije. Edini razlog za zavrnitev izvršbe v drugi državi članici je nezdružljivost sodbe v sporu majhne vrednosti s sodbo v zadevi med istima strankama v drugi državi članici. Izvršba poteka v skladu z nacionalnimi pravili in postopki države članice, v kateri se sodba izvrši.

Sorodne povezave

Prosimo, upoštevajte, da spodaj navedena vodnika vsebujeta koristne informacije o postopku, vendar ne odražata sprememb, ki so v veljavi od 14. julija 2017. Medtem ko pripravljamo potrebne posodobitve, so vam informacije na voljo v Link opens in new windowuredbi o spremembi.

Uporabniški priročnik za Evropski postopek v sporih majhne vrednostiPDF(751 Kb)sl

Praktični vodnik za v sporih majhne vrednostiPDF(1291 Kb)sl

Spori majhne vrednosti – uradna obvestila držav članic in orodje za iskanje pristojnih sodišč/organov

Za podrobnejše informacije o posamezni državi izberite ustrezno zastavico.


Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.

Zadnja posodobitev: 18/01/2019

Spori majhne vrednosti - Belgija

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Belgijsko pravo ne pozna posebnega postopka za spore majhne vrednosti. Obstaja samo nekaj podobnega, kot so „skrajšani postopki za plačilni nalog“. Glej ločeno datoteko.

Posebnega postopka za spore majhne vrednosti ni. Uporablja se postopek splošnega prava, ki je zelo preprost.

Običajni postopek je takšen:

  • sodni poziv z obvestilom sodnega izvršitelja,
  • izmenjava pisnih utemeljitev, navedba ugotovitev,
  • datum obravnave (zaključni govor odvetnikov) in končanje razprav,
  • sodba.

Načeloma poenostavitev ni, čeprav se nekatere zadeve ne vložijo s sodnim pozivom, ampak z vlogo inter partes. Primer spora, ki vključuje vlogo inter partes, je spor zaradi najemnine. Člen 1344a zakonika o sodiščih („Gerechtelijk Wetboek“) določa, da se na podlagi določb o zakupu vsaka zadeva v zvezi z najemom nepremičnine lahko vloži s pisno vlogo, in sicer v sodno tajništvo mirovnega sodišča.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

1.2 Uporaba postopka

1.3 Obrazci

1.4 Pomoč

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

1.6 Pisni postopek

1.7 Vsebina sodbe

1.8 Povračilo stroškov

1.9 Možnost pritožbe

Povezave

Zakonodaja v zvezi s skrajšanimi postopki za plačilni nalog: Spletišče „Federale Overheidsdienst Justitie“/„Service public fédéral Justice“ (Zvezne javne službe za pravosodje):

  • kliknite „Konsolidirana zakonodaja“ pod naslovom „Pravni viri“;
  • izberite „Zakonik o sodiščih“ pod naslovom „Pravna narava“;
  • vstavite „664“ pod naslovom „besede“;
  • kliknite „Išči“ in nato „Seznam“;
  • kliknite „Podrobnosti“.

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 26/10/2015

Spori majhne vrednosti - Bolgarija


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti. Bolgarska sodišča od 1. januarja 2009 uporabljajo Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti. Te postopke obravnavajo okrajna sodišča, za vprašanja, ki niso izrecno obravnavana v Uredbi (ES) št. 861/2007, pa se uporabljajo splošna pravila zakonika o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.2 Uporaba postopka

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.3 Obrazci

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.4 Pomoč

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.6 Pisni postopek

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.7 Vsebina sodbe

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.8 Povračilo stroškov

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.9 Možnost pritožbe

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 11/07/2017

Spori majhne vrednosti - Češka


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Češka republika nima posebnega postopka v sporih majhne vrednosti. Kategorija majhne vrednosti (tj. s poudarkom na znesku finančnega nadomestila) se upošteva samo v pritožbenem postopku.

1.2 Uporaba postopka

Člen 202(2) zakonika o civilnem postopku določa, da pritožbe ni mogoče vložiti zoper sodbe o denarnem nadomestilu, ki ne presega 10 000 CZK, brez obresti in stroškov v zvezi z zahtevkom; to ne velja za zamudne sodbe.

Pritožba se torej lahko vloži zoper zamudne sodbe, tudi če se nanašajo na zneske, ki so nižji od 10 000 CZK.

Člen 238(1)(c) zakonika o civilnem postopku določa, da kasacijske pritožbe (glede pravnih vprašanj) ni mogoče vložiti zoper sodbe in druge sodne odločbe, katerih izrek, ki se s pritožbo izpodbija, se nanaša na denarno nadomestilo, ki ne presega 50 000 CZK (brez obresti in stroškov v zvezi z zahtevkom), razen kadar gre za potrošniška pogodbena razmerja ali delovnopravna razmerja.

1.3 Obrazci

Za postopek v sporih majhne vrednosti ne obstajajo posebni obrazci.

1.4 Pomoč

V skladu z zakonikom o civilnem postopku morajo sodišča strankam svetovati glede njihovih procesnih pravic in obveznosti. V zvezi s tem zakon določa, katere nasvete mora sodišče dati strankam v konkretnih procesnih situacijah.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Predložitev, presojo in pridobivanje dokazov v pravdnih postopkih urejajo ista pravila, ne glede na zadevni znesek.

1.6 Pisni postopek

Zakon v zvezi s postopkom v sporih majhne vrednosti ne določa nobenih izjem glede načina vodenja postopka.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba v sporih majhne vrednosti se po vsebini ne razlikuje od drugih sodb.

1.8 Povračilo stroškov

Povračilo stroškov urejajo splošna pravila o civilnem postopku.

1.9 Možnost pritožbe

Kot je navedeno zgoraj, pritožbe ni mogoče vložiti zoper sodbe o denarnem nadomestilu, ki ne presega 10 000 CZK, brez obresti in stroškov v zvezi z zahtevkom; to ne velja za zamudne sodbe.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 06/03/2019

Spori majhne vrednosti - Nemčija

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Zakon o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) ne predvideva posebnega postopka za spore majhne vrednosti. Vendar je v členu 495a zakona predviden poenostavljeni postopek. V skladu s tem členom lahko sodišče po svoji razumni presoji določi postopek v zadevah, v katerih vrednost spora ne presega 600 EUR. Zakon ne vsebuje nobene nadaljnje omejitve te možnosti (na primer samo za določeno vrsto spora).

1.2 Uporaba postopka

Sodišče lahko torej v takih primerih po svoji razumni presoji določi postopek in zlasti uporabi nekatere posebne načine poenostavitve postopka. To za sodišče ni obvezno. Tudi če vrednost spora ne presega 600 EUR, lahko sodišče ravna v skladu z običajnimi pravili.

Če sodišče postopek določi po svoji presoji, stranki ne moreta ugovarjati. Zahtevata lahko le ustno obravnavo.

1.3 Obrazci

Ni standardiziranih obrazcev, ki bi jih bilo treba uporabiti.

1.4 Pomoč

Uporabljajo se običajna pravila, saj je postopek poenostavljen samo v smislu poteka postopka. Strankam, ki nimajo pravnega zastopnika, je pomoč na voljo enako kot strankam, ki ga imajo. V postopku pred okrajnim sodiščem (Amtsgericht) se lahko na primer tožba vloži ustno na zapisnik v sodni pisarni. Tudi oseba, ki ima pravnega zastopnika, lahko da ustno izjavo na zapisnik, namesto da bi jo vložila prek svojega odvetnika.

Prav tako vprašanje, ali ima stranka pravnega zastopnika ali ne, ne vpliva na naravo in obseg dolžnosti sodišča, da obvešča in svetuje (Aufklärungs- und Hinweispflichten). Sodišče je zakonsko obvezano pojasniti postopek s pravnega in dejanskega vidika ter razjasniti vprašanja.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Sodišče ni omejeno na običajno pridobivanje dokazov. V nasprotju s sicer veljavnim načelom neposrednih dokazov (Unmittelbarkeit), ki pomeni, da morajo biti priče, izvedenci ali stranke zaslišani pred obravnavnim sodiščem v navzočnosti strank, lahko sodišče v poenostavljenem postopku na primer odredi, da se priče, izvedenci ali stranke zaslišijo po telefonu ali pisno.

1.6 Pisni postopek

Uporabi se lahko izključno pisni postopek. Vendar je treba izvesti ustni postopek, če to zahteva ena od strank.

1.7 Vsebina sodbe

Oblika sodbe je preprostejša kot pri rednem postopku, ker zoper sodbe, v katerih vrednost spora ne presega 600 EUR, pritožba običajno ni mogoča.

Izpusti se lahko na primer opis dejanskega stanja. Izpustiti je mogoče tudi obrazložitev odločitve, če se stranki s tem strinjata ali če je glavna vsebina obrazložitve že predstavljena v zapisniku sodišča. Vendar mora sodba na podlagi zahtev mednarodnega pravnega prometa vsebovati obrazložitev, če se pričakuje, da bo izvršena v tujini (člen 313a(4) in (5) zakona o pravdnem postopku).

Če bi sodišče izjemoma dovolilo pritožbo, o čemer odloča sodnik, bi za obliko sodbe veljala splošna pravila.

1.8 Povračilo stroškov

Omejitev glede povračila stroškov ni; uporabljajo se splošna pravila.

1.9 Možnost pritožbe

Praviloma zoper sodbe, v katerih vrednost spora ne presega 600 EUR, pritožba ni mogoča. Vendar je pritožba izjemoma dopustna, če jo sodišče prve stopnje v sodbi dopusti. To se zgodi, kadar je zadeva bistvenega pomena ali če je odločitev pritožbenega sodišča potrebna za razvoj prava ali zagotovitev dosledne sodne prakse.

Če pritožba ni dopustna, mora sodišče prve stopnje znova odpreti zadevo, če stranka, zoper katero je bila izrečena sodba, ugovarja, da je sodišče ni zaslišalo tako, kot je bistveno za odločitev.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 06/05/2019

Spori majhne vrednosti - Irska


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Da, tak postopek po irskem pravu obstaja kot alternativni način uveljavljanja civilnih zahtevkov v sporih majhne vrednosti. [Glej Povezava se odpre v novem oknupravilnik okrožnega sodišča (postopek v sporih majhne vrednosti) (District Court (Small Claims Procedure) Rules) za leti 1997 in 1999]. To je storitev, ki jo zagotavljajo pisarne okrožnih sodišč in je namenjena temu, da se zahtevki potrošnikov obravnavajo poceni brez udeležbe odvetnika. Postopek, ki vključuje spor majhne vrednosti (npr. določeni zahtevki do vrednosti 2 000 EUR), se lahko začne tudi prek spleta.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Vrste sporov, zajetih v postopek v sporih majhne vrednosti, so:

(i) zahtevek, ki se nanaša na blago ali storitve, kupljene za zasebno uporabo od osebe, ki jih prodaja v okviru poslovne dejavnosti (zahtevki potrošnikov);

(ii) zahtevek, ki se nanaša na povračilo manjše škode na premoženju (pri čemer so izključene osebne poškodbe);

(iii) zahtevek, ki se nanaša na nevračilo varščine za najemnino za določene vrste najemniških nepremičnin. Na primer, počitniška hiša ali soba/stanovanje v hiši, v kateri živi tudi lastnik, če zahtevek ne presega 2 000 EUR.

Zahtevki, ki se nanašajo na zadeve, povezane z zahtevki najemodajalcev/najemnikov, ali najete nastanitvene zmogljivosti, ki niso zajete v postopke v sporih majhne vrednosti, se lahko predložijo odboru Private Residential Tenancies Board na naslov 2nd Floor, O’Connell Bridge House, D’Olier Street, Dublin 2. Spletišče: http://www.prtb.ie/.

Iz postopkov v sporih majhne vrednosti so izključeni zahtevki, ki izhajajo iz:

(i) pogodbe o najemnem nakupu,

(ii) kršitve zakupne pogodbe,

(iii) dolgov.

1.2 Uporaba postopka

Da je potrošnik upravičen do uporabe postopka, je moral blago ali storitve za zasebno uporabo kupiti od osebe, ki jih prodaja v okviru poslovne dejavnosti. Postopek lahko od januarja 2010 uporabi tudi en podjetnik proti drugemu. Spore majhne vrednosti obravnava sodni uradnik okrožnega sodišča, imenovan sodni uradnik za spore majhne vrednosti („Small Claims Registrar“). Sodni uradnik se bo, če je to mogoče, poskušal s strankama pogoditi o poravnavi, ne da bi bila potrebna sodna obravnava. Če v zadevi ni mogoče doseči poravnave, bo sodni uradnik zahtevek predložil okrožnemu sodišču v obravnavo.

Tožnik mora biti prepričan, da sta ime in naslov osebe ali podjetja, zoper katero želi vložiti tožbo, pravilna. Če gre za podjetje, je treba uporabiti točni pravni naziv. Ti podrobni podatki morajo biti točni, da lahko šerif (najvišji predstavnik izvršilne oblasti v grofiji v Angliji in Walesu) izvrši sodno odločbo.

Če sodnega uradnika za spore majhne vrednosti toženec obvesti o izpodbijanju zahtevka ali vložitvi nasprotne tožbe, sodni uradnik vzpostavi stik s tožnikom in mu izroči izvod toženčevega odgovora na tožbo ali nasprotne tožbe. Sodni uradnik se lahko z obema strankama pogovori in si prizadeva, da bi dosegli sporazum.

Če toženec zahtevek pripozna, mora o tem obvestiti pisarno sodnega uradnika z vračilom obvestila o prejemu obrazca o odgovornosti. Če toženec ne odgovori, se bo zahtevek samodejno obravnaval kot neizpodbijan. Okrožno sodišče bo nato izdalo odločbo v korist tožnika (ne da bi moral biti tožnik navzoč na sodišču) za zahtevani znesek in odredilo plačilo zneska v določenem kratkem roku.

1.3 Obrazci

Obrazec zagotovi tožniku sodni uradnik za spore majhne vrednosti, ali pa se lahko prenese s spletišča sodne službe na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.courts.ie/.

1.4 Pomoč

Ker je namen postopka v sporih majhne vrednosti ceneje obravnavati zahtevke potrošnikov brez posredovanja odvetnika, pravna pomoč ali nasvet za take zahtevke običajno nista potrebna.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Če je zadeva predložena sodišču, morata biti stranki navzoči na obravnavi okrožnega sodišča. Zadeva bo obravnavana na javni obravnavi kot del redne seje okrožnega sodišča. Ko bo zadeva na vrsti za obravnavo, bo sodni uradnik tožnika pozval na prostor za priče v sodni dvorani, da bo lahko pričal. Pričati je treba pod prisego ali izjavo in toženec lahko navzkrižno zasliši tožnika o zadevah, povezanih z zahtevkom. Tudi tožencu se zagotovi možnost pričanja. Vsako pričo lahko navzkrižno zasliši nasprotna stranka ali njeni odvetniki, če so prisotni. Stranki lahko tudi pokličeta priče ali predložita pisne izjave prič, vendar se jima zato ne povrnejo stroški, saj postopek ni namenjen kritju takih stroškov, temveč odločanju o zahtevkih v sporih majhne vrednosti v razmeroma cenovno ugodnem sodnem postopku.

1.6 Pisni postopek

Če sodni uradnik za spore majhne vrednosti ne doseže poravnave v zadevi, mora tožnik na dan obravnave predložiti dokumentarna dokazila v podporo zahtevku, na primer ustrezne dopise, potrdila o prejemu ali račune. Poleg tega se obema strankama zagotovi možnost ustnega pričanja in sta lahko navzkrižno zaslišani.

1.7 Vsebina sodbe

Če tožnik uspe, okrožno sodišče izda odločbo v korist tožnika za zahtevani znesek in odredi plačilo zneska v določenem kratkem roku.

1.8 Povračilo stroškov

Čeprav lahko stranke uporabijo storitve pravnega svetovalca, ne bodo upravičene do povračila stroškov za tako svetovanje od druge stranke, tudi če bodo v postopku uspele. Glavni namen postopka v sporih majhne vrednosti je olajšati predložitev zahtevka, ne da bi bil za to potreben odvetnik ali pravni zastopnik.

1.9 Možnost pritožbe

Tožnik in toženec se lahko zoper odločbo okrožnega sodišča („District Court“) pritožita na pritožbeno sodišče („Circuit Court“). Pritožbeno sodišče lahko prizna stroške, vendar o tej zadevi odloči vsak sodnik pritožbenega sodišča posebej.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.courts.ie/

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.courts.ie/courts.ie/Library3.nsf/PageCurrentWebLookUpTopNav/Small%20Claims%20Procedure

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.citizensinformation.ie/en/justice/courts_system/small_claims_court.html

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.courts.ie/courts.ie/Library3.nsf/PageCurrentWebLookUpTopNav/Small%20Claims%20Procedure


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 06/11/2018

Spori majhne vrednosti - Grčija


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Ali v Grčiji obstaja postopek v sporih majhne vrednosti (tj. poseben postopek, ki je poenostavljen glede na redni postopek in ki se uporablja v primerih pod določeno denarno vrednostjo ali nekaterih vrstah pravdnih postopkov ne glede na denarno vrednost)?

Zakonik o civilnem postopku vsebuje posebne določbe za ravnanje v sporih majhne vrednosti (poglavje XIII, členi 466–472).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Posebne določbe o sporih majhne vrednosti se uporabljajo: (1) kadar predmet spora spada v pristojnost okrožnega civilnega sodišča (eirinodikeío) in se nanaša na terjatve ali pravice na premičninah ali posest na premičninah, katerih vrednost ne presega 5 000,00 EUR; ali (2) kadar vrednost spora presega 5 000,00 EUR, če tožnik izjavi, da bo za poravnavo terjatve ali pravice, ki je predmet tožbe, sprejel znesek, ki ne presega 5 000,00 EUR. V tem primeru se neuspešnemu tožencu naloži bodisi ugoditev zahtevku ali pravici, ki je predmet tožbe, bodisi plačilo ocenjene vrednosti, ki jo je sprejelo sodišče.

1.2 Uporaba postopka

Niti sodišče niti stranke v sporu nimajo možnosti uporabe rednega postopka namesto posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.3 Obrazci

Obrazci niso na voljo.

1.4 Pomoč

Ali je strankam, ki jih ne zastopa odvetnik, na voljo pomoč v postopkovnih vprašanjih (ki jo zagotavlja npr. sodni uradnik ali sodnik)? Če da, kaj obsega?

Stranke v sporu se lahko pred sodiščem same zastopajo. Stranko lahko zastopa tudi njen zakonec, sorodnik v ravni vrsti, krvni sorodnik do vštetega drugega kolena, sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena ali plačani delavec, čigar delodajalec je stranka. Za zakonca se vedno domneva, da lahko deluje v imenu svojega zakonca, in zakonec lahko imenuje druge zastopnike. Ni nobene določbe, da bi v takih primerih sodni uradnik ali sodnik moral pomagati stranki ali zastopnikom, ki niso odvetniki.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Ali so nekatera pravila o pridobivanju dokazov poenostavljena v primerjavi z rednim postopkom? Če da, katera in v kakšnem obsegu?

Sodniki okrožnih civilnih sodišč lahko pri odločanju v okviru posebnega postopka v sporih majhne vrednosti odstopajo od običajnih procesnih pravil: upoštevajo lahko dokaze, ki ne izpolnjujejo zakonskih zahtev, in po lastni presoji uporabijo postopek, ki se jim v danih okoliščinah zdi najvarnejši, najhitrejši in najcenejši način za ugotavljanje dejstev.

1.6 Pisni postopek

Zahtevek se lahko vloži v pisni obliki v tajništvu okrožnega civilnega sodišča, lahko pa tudi ustno pred sodnikom okrožnega civilnega sodišča, o čemer se sestavi zapisnik. Zahtevek mora vključevati: (a) natančen opis dejstev, na katerih v skladu z zakonom temelji terjatev in ki upravičujejo tožnikovo vložitev tožbe zoper toženca; (b) natančen opis predmeta spora; (c) posebno obliko naloga, ki se zahteva, in (d) vsa dokazna sredstva, ki so na voljo.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba se izreče javno in ustno, običajno takoj po obravnavi, dokler sodišče še vedno zaseda in preden začne sodnik obravnavati naslednjo zadevo. Sodba se ne vroči strankama, če je v sodnem zapisniku potrjeno, da je bila izrečena v navzočnosti obeh strank ali oseb, ki ju zastopajo, ali njunih pooblaščenih odvetnikov.

1.8 Povračilo stroškov

Ni povračila stroškov.

1.9 Možnost pritožbe

Pritožba zoper sodbe v sporih majhne vrednosti ni mogoča.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 17/07/2017

Spori majhne vrednosti - Španija

Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Da, ustni postopek v primeru terjatev v vrednosti do 6 000 EUR.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Terjatve v vrednosti do 6 000 EUR se uveljavljajo v ustnem postopku.

1.2 Uporaba postopka

Z vložitvijo zahtevka v pisni obliki.

1.3 Obrazci

Standardni obvezni obrazci ne obstajajo. Vendar pa pristojni oddelki sodišča (los Decanatos) običajno zagotovijo standardno predlogo ali natisnjeni obrazec za terjatve v vrednosti do 2 000 EUR.

Ta obrazec se uporablja samo za tožbeni zahtevek, njegova uporaba pa ni obvezna. Naloži se lahko s spletišča splošnega sodnega sveta: Povezava se odpre v novem oknuConsejo General del Poder Judicial.

1.4 Pomoč

Tožeče stranke so lahko v ustnem postopku osebno navzoče, če pa vrednost terjatve presega 2 000 EUR, je obvezna udeležba odvetnika (abogado) in procesnega pooblaščenca (procurador).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Dokaze urejajo splošna pravila: sprejmejo se vse vrste dokazov ter dokaze je mogoče zahtevati in predložiti pred obravnavo.

1.6 Pisni postopek

Pisne formalnosti postopka vključujejo tožbeni zahtevek in obrambo. Postopkovna vprašanja se rešujejo na sojenju. Dokazi se izvajajo predvsem ustno pred sodiščem.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba se izda v pisni obliki skupaj z obrazložitvijo in je po obliki enaka kot v vseh drugih postopkih.

1.8 Povračilo stroškov

Če je udeležba odvetnika in procesnega pooblaščenca obvezna ter obstaja nalog za plačilo stroškov, se lahko stranki, v korist katere so stroški prisojeni, po oceni povrnejo stroški postopka, če ne presegajo tretjine zneska postopka za vsako stranko v postopku, ki je dobila nalog.

Če stranka, v korist katere so stroški prisojeni, živi izven kraja sojenja, se ji lahko povrnejo stroški procesnega pooblaščenca, čeprav njegova udeležba ni obvezna.

1.9 Možnost pritožbe

Pritožba zoper sodbo je mogoča, če vrednost spora presega 3 000 EUR. Pritožba se vloži pri istem sodišču v pisni obliki in v roku največ 20 dni.

Za obravnavanje pritožb je pristojno deželno sodišče (Audiencia Provincial) in zoper njegovo sodbo ni mogoče vložiti pravnih sredstev.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 26/07/2017

Spori majhne vrednosti - Francija

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V Franciji je pred okrajnim sodiščem in lokalnim sodstvom na voljo poenostavljeni pravdni postopek s podajo izjave pri tajništvu sodišča (déclaration au greffe), ki ga urejajo členi 843 in 844 ter naslednji zakona o pravdnem postopku. Zadeva je sodišču predložena z ustno ali pisno izjavo, podano pri tajništvu pristojnega sodišča. Tajništvo sodišča s priporočenim pismom s povratnico pozove stranke na obravnavo. Na obravnavi sodnik poskuša doseči poravnavo med strankami in lahko z njihovim soglasjem tudi imenuje sodnega pomirjevalca. Če do sprave ne pride, se postopek nadaljuje. Zastopanje po odvetniku ni obvezno. Stranke lahko zastopa njihov zakonec, zunajzakonski partner, oseba, s katero so sklenile civilnopravno pogodbo o solidarnosti, starši ali sorodniki v ravni ali stranski črti in osebe, ki za stranke delajo.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Vrednost zahtevka ne sme presegati 4 000 EUR in zahtevek mora spadati v stvarno pristojnost okrajnega sodišča ali lokalnega sodstva.

1.2 Uporaba postopka

Postopek s podajo izjave pri tajništvu sodišča ni obvezen.

Postopka s podajo izjave pri tajništvu sodišča ni mogoče preoblikovati v redni postopek.

1.3 Obrazci

Uporaba obrazca ni obvezna, saj se izjava pri tajništvu sodišča lahko poda tudi ustno. Vendar obstaja obrazec za namene predložitve zadeve sodišču. Gre za obrazec CERFA št. 10-0099, ki je na voljo na spletni strani francoske uprave in v vseh tajništvih okrajnih sodišč.

1.4 Pomoč

Ker gre za preprost postopek, v katerem tožbeni zahtevek ne presega 4 000 EUR in stranke zasliši sodnik, zakonodaja ne predvideva pravne pomoči.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Glede izvajanja dokazov veljajo podobna pravila kot v rednem postopku.

1.6 Pisni postopek

Ta poenostavljeni postopek ni v celoti pisni.

1.7 Vsebina sodbe

Glede izdaje sodnih odločb se uporabljajo pravila, ki veljajo za redni postopek.

1.8 Povračilo stroškov

Uporabljajo se pravila, ki veljajo tudi za druge postopke. Ker imenovanje odvetnika in zastopanje nista potrebna, so stroški tega postopka manjši.

1.9 Možnost pritožbe

Zaradi vrednosti spora pritožba ni mogoča. Zoper sodbo je mogoče vložiti le ugovor ali izredno pravno sredstvo (kasacijska pritožba).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSpletna stran ministrstva za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuSpletna stran Legifrance


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 20/07/2017

Spori majhne vrednosti - Hrvaška


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V Republiki Hrvaški spore majhne vrednosti urejajo določbe členov 457–467.a zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 25/13 in 89/14; v nadaljnjem besedilu: ZPP), evropski postopek v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 861/2007) pa urejajo določbe člena 507.o–ž ZPP.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Spori majhne vrednosti pred občinskimi sodišči so spori, v katerih vrednost tožbenega zahtevka ne presega 10 000 HRK.

V postopkih pred gospodarskimi sodišči so spori majhne vrednosti spori, v katerih vrednost tožbenega zahtevka ne presega 50 000 HRK.

Spori majhne vrednosti vključujejo tudi spore, v katerih tožbeni zahtevek ni denarni znesek, vendar se je tožnik strinjal, da za poplačilo tožbenega zahtevka prejme največ 10 000 HRK (občinska sodišča) oziroma 50 000 HRK (gospodarska sodišča).

Spori majhne vrednosti vključujejo tudi spore, v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, temveč izročitev premičnega premoženja, katerega vrednost, kot jo je navedel tožnik v tožbi, ne presega 10 000 HRK (občinska sodišča) oziroma 50 000 HRK (gospodarska sodišča).

V skladu s trenutno ureditvijo evropskih postopkov v sporih majhne vrednosti se Uredba št. 861/2007 uporablja, če vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 2 000 EUR v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.

1.2 Uporaba postopka

Postopki v sporih majhne vrednosti se vodijo pred občinskim ali gospodarskim sodiščem v skladu s pravili o stvarni pristojnosti iz členov 34 in 34.b ZPP. Začnejo se z vložitvijo tožbe pri pristojnem sodišču oziroma s predložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine notarju, kadar je zoper sklep o izvršbi pravočasno vložen dopusten ugovor.

1.3 Obrazci

Obrazci, drugi zahtevki ali izjave se predložijo pisno, po telefaksu ali elektronski pošti in se uporabljajo le za evropske postopke v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe št. 861/2007.

Drugih določenih obrazcev za začetek postopka v sporih majhne vrednosti ni.

1.4 Pomoč

ZPP ne vsebuje posebnih določb o pravni pomoči v postopkih v sporih majhne vrednosti. Stranko lahko med postopkom v sporih majhne vrednosti zastopa odvetnik.

Če so izpolnjene predpostavke zakona o brezplačni pravni pomoči (Zakon o besplatnoj pravnoj pomoći) (NN, št. 143/13 –Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_12_143_3064.html), imajo stranke v postopku pravico do primarne in sekundarne pravne pomoči.

Seznam pooblaščenih združenj in pravnih klinik za zagotavljanje primarne pravne pomoči je na voljo na tej povezavi:
Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/istaknute-teme/besplatna-pravna-pomoc/ovlastene-udruge-i-pravne-klinike-za-pruzanje-primarne-pravne-pomoci/6190.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V postopkih v sporih majhne vrednosti morajo stranke navesti vsa dejstva, na katerih temelji njihov zahtevek, najpozneje ob vložitvi tožbe oziroma odgovora na tožbo, predložiti pa morajo tudi vse dokaze, potrebne za potrditev navedenih dejstev.

Stranke lahko na pripravljalnem naroku navedejo nova dejstva ali predložijo nove dokaze samo, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti oziroma predložiti v tožbi oziroma odgovoru na tožbo.

Sodišče novih dejstev in dokazov, ki jih stranke navedejo oziroma predložijo na pripravljalnem naroku v nasprotju z zgoraj navedeno določbo, ne bo upoštevalo.

Za izvajanje dokazov se uporabljajo splošne določbe ZPP. Dokazi v postopkih v sporih majhne vrednosti lahko zato vključujejo oglede, listine, izjave prič, izvedenska poročila, dokaze, ki jih predložijo stranke, sodišče pa odloči, kateri od predloženih dokazov se uporabijo za ugotovitev odločilnih dejstev.

Več informacij o dokazih in izvajanju dokazov je na voljo v informativnem listu z naslovom „Izvajanje dokazov – Republika Hrvaška“ (Izvođenje dokaza – Republika Hrvatska).

1.6 Pisni postopek

Postopki v sporih majhne vrednosti se vodijo pisno.

V postopkih v sporih majhne vrednosti se tožba vedno vroči tožencu, da lahko ta predloži odgovor, sodišče pa v pozivu k predložitvi odgovora na tožbo stranke med drugim obvesti, da se bo tožba štela za umaknjeno, če se tožnik ne bo udeležil prvega naroka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze najpozneje ob vložitvi tožbe oziroma odgovora na tožbo, da na pripravljalnem naroku ni mogoče navesti novih dejstev ali predložiti novih dokazov, razen v primerih iz člena 461.a(3) ZPP, če stranke brez svoje krivde niso mogle navesti vseh dejstev ali predložiti vseh dokazov pred začetkom pripravljalnega naroka, ter da je mogoče odločbo izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354(2), in sicer:

• točka 1 – če je pri odločanju sodeloval sodnik, ki bi po zakonu moral biti izločen (člen 71(1), točke 1–6, ZPP) ali ki je bil izločen s sodno odločbo, ali če je pri odločanju sodelovala oseba, ki ni imela statusa sodnika;

• točka 2 – če je bilo v sporu odločeno o zahtevku, ki ni v pristojnosti sodišča (člen 16 ZPP);

• točka 4 – če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP svojo odločitev oprlo na nedopustna razpolaganja strank (člen 3(3) ZPP);

• točka 5 – če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo na podlagi priznanja zahtevka, sodbo na podlagi odpovedi zahtevku, zamudno sodbo ali sodbo brez obravnave;

• točka 6 – če zaradi nezakonitega ravnanja, zlasti opustitve vročitve (sodnih pisanj), katera od strank ni mogla nastopiti pred sodiščem;

• točka 8 – če je oseba, ki ne more biti stranka v postopku, v njem sodelovala kot tožnik ali toženec, ali če pravna oseba kot stranka ni bila zastopana po pooblaščencu, ali če pravdno nesposobna stranka ni imela zakonitega zastopnika, ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega pooblastila za sodelovanje v sodnem postopku ali opravljanje posameznih procesnih dejanj, če sodelovanje v sodnem postopku ali opravljanje posameznih procesnih dejanj ni bilo naknadno odobreno;

• točka 9 – če je bilo odločeno o zahtevku, v zvezi s katerim je že potekal sodni postopek oziroma v zvezi s katerim je bila že sprejeta pravnomočna odločba, ali če je bila že dosežena sodna poravnava oziroma poravnava, ki ima v skladu s posebnimi predpisi značilnosti sodne poravnave;

• točka 10 – če je bila v nasprotju z zakonom javnost izključena z glavne obravnave;

• točka 11 ZPP – če je sodba pomanjkljiva, tako da je ni mogoče preizkusiti, zlasti če je izrek sodbe nerazumljiv, če je izrek protisloven ali če je v protislovju z obrazložitvijo sodbe, ali če sodba sploh ni obrazložena ali v njej niso obrazložena odločilna dejstva, ali če je taka obrazložitev nejasna ali protislovna, ali če v zvezi z odločilnimi dejstvi obstaja protislovje med tem, kar je v obrazložitvi sodbe navedeno glede vsebine listin ali zapisnikov, ki se nanašajo na izpovedbe, dane med postopkom, ter dejanskimi listinami ali zapisniki kot takimi;

ali zaradi napačne uporabe materialnega prava.

Če ima stranka začasno ali stalno prebivališče zunaj Republike Hrvaške in je njen naslov znan, se sodna pisanja vročajo v skladu z mednarodnimi pravili, ki so za Republiko Hrvaško zavezujoča, in v skladu z zakonodajo EU, zlasti kar zadeva postopek iz člena 13 Uredbe št. 861/2007.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Ob razglasitvi sodbe mora sodnik navzoče stranke seznaniti s pogoji, pod katerimi lahko vložijo pritožbo.

Ker v zvezi z vsebino sodbe v postopkih v sporih majhne vrednosti ni posebnih določb, se uporabljajo splošne določbe ZPP, tj. člen 338 ZPP, ki določa, da mora pisna različica sodbe vsebovati uvod, izrek in obrazložitev.

Uvod sodbe vsebuje: navedbo, da se sodba razglaša v imenu Republike Hrvaške; naziv sodišča; ime in priimek sodnika posameznika ali predsedujočega sodnika, sodnika poročevalca in članov senata, ime in priimek ali naziv, osebno identifikacijsko številko ter stalno ali začasno prebivališče oziroma registrirani sedež strank, njihovih zastopnikov in pooblaščencev; kratko navedbo predmeta spora; datum končanja glavne obravnave; navedbo strank, njihovih zastopnikov in pooblaščencev, ki so se udeležili glavne obravnave, ter datum razglasitve sodbe.

Izrek sodbe vsebuje odločitev sodišča o sprejetju ali zavrnitvi posameznih zahtevkov v glavni stvari in podrednih zahtevkov ter odločitev o obstoju ali neobstoju zahtevka, predloženega za poravnavo (člen 333 ZPP).

V obrazložitvi sodišče na kratko opiše zahtevke strank, dejstva, ki so jih navedle, in dokaze, ki so jih predložile, katera od teh dejstev je ugotovilo, zakaj in kako jih je ugotovilo, ali jih je ugotovilo z izvajanjem dokazov, kateri dokazi so bili izvedeni ter zakaj in kako so bili ocenjeni. Sodišče izrecno navede, katere določbe materialnega prava so se uporabile pri odločanju o zahtevkih strank, in se po potrebi opredeli do stališč strank glede pravne podlage spora in do morebitnih predlogov ali ugovorov, v zvezi s katerimi ni navedlo obrazložitve v odločitvah, sprejetih med postopkom.

V obrazložitvi zamudne sodbe, sodbe na podlagi priznanja zahtevka ali sodbe na podlagi odpovedi zahtevku se navedejo samo razlogi za izdajo takih sodb.

1.8 Povračilo stroškov

Odločitev o povračilu stroškov v postopkih v sporih majhne vrednosti se sprejme na podlagi splošnih določb ZPP, pri čemer mora stranka, ki pravdo v celoti izgubi, povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu intervenientu.

Če stranka v pravdi deloma uspe, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odredi, da vsaka stranka nosi svoje stroške ali da ena stranka drugi stranki in njenemu intervenientu povrne sorazmerni delež stroškov.

Sodišče lahko odloči, da mora ena od strank plačati vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo v razmeroma neznatnem delu svojega zahtevka in zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

Nasprotno pa mora stranka ne glede na izid pravde povrniti morebitne stroške nasprotne stranke, ki so nastali po njeni krivdi ali zaradi dogodkov, ki so se ji zgodili.

1.9 Možnost pritožbe

V postopkih v sporih majhne vrednosti lahko stranke v osmih dneh vložijo pritožbo zoper sodbo ali odločbo na prvi stopnji.

Rok za pritožbo se računa od dneva izdaje sodbe ali odločbe. Če je bila sodba ali odločba vročena stranki, se rok računa od dneva vročitve.

Sodbo ali odločbo, s katero se konča postopek v sporih majhne vrednosti, je mogoče izpodbijati iz razlogov, ki so podrobno opisani v točki 1.6, tj. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz točk 1, 2, 4, 5, 6, 8, 9, 10 in 11 člena 354(2) ZPP ali zaradi napačne uporabe materialnega prava.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 23/08/2018

Spori majhne vrednosti - Italija

Izvirna jezikovna različica te strani italijanščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Posebnega postopka za spore majhne vrednosti ni. Spore majhne vrednosti obravnava mirovni sodnik (giudice di pace).

Praviloma naj bi bil postopek pred mirovnim sodnikom čim preprostejši (členi 316–318 zakonika o civilnem postopku).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Mirovni sodniki so pristojni za spore v zvezi s premičnim premoženjem, katerega vrednost ne presega 5 000 EUR, razen če ni z zakonom določeno drugače.

Mirovni sodnik obravnava tudi odškodninske tožbe v zvezi z nesrečami v cestnem in vodnem prometu, če vrednost zahtevka ne presega 20 000 EUR.

Mirovni sodnik ne glede na vrednost spora obravnava vse zadeve, ki vključujejo:

  • določitev meja in upoštevanje razdalje pri zasaditvi dreves in živih meja, določene z zakonom, drugim predpisom ali prakso;
  • obseg in uporabo skupnih prostorov večstanovanjske stavbe;
  • razmerja med lastniki ali stanovalci v zvezi z dimom, plini, vročino, hrupom, tresljaji in podobnimi motnjami, ki presegajo običajne ravni;
  • obresti ali nepredvidene stroške zaradi zamude pri plačilu pokojninskih ali socialnih dajatev.

1.2 Uporaba postopka

Postopek s tožbo se pri mirovnem sodniku začne z vabilom (citazione) na obravnavo na sodišču. Zahtevek se lahko vloži tudi ustno. V takem primeru ga mirovni sodnik vpiše v dokument, ki ga tožnik vroči tožencu z vabilom na sodno obravnavo (člen 316 zakonika o civilnem postopku). Vloga mora vsebovati ime sodišča in strank ter dejstva in predmet zadeve. Rok od dneva vročitve vabila na obravnavo do dneva nastopa pred sodiščem je za polovico krajši od roka, ki velja za postopek pred splošnim sodiščem (tribunale) (člen 318 zakonika o civilnem postopku). Mirovni sodnik na prvi obravnavi zasliši stranki po svoji presoji in poskuša doseči spravo. Če se stranki spravita med seboj, se to vpiše v zapisnik. Če poskus sprave ne uspe, mirovni sodnik stranki pozove, naj navedeta vsa dejstva v podporo svojim zahtevkom, obrambi in ugovorom ter predložita dokumente in kakršne koli druge dokaze. Če se glede na dejanja strank na prvi obravnavi to izkaže za nujno, mirovni sodnik razpiše samo eno dodatno obravnavo, da omogoči predložitev in izvedbo dodatnih dokazov. Dokumenti, ki jih predložita stranki, se lahko vključijo v spis zadeve in hranijo v njem do odločitve o zadevi.

1.3 Obrazci

Oblika obrazcev ni predpisana.

1.4 Pomoč

Če vrednost spora ne presega 1 100 EUR, lahko stranke pred mirovnim sodnikom nastopijo same (člen 82 zakonika o civilnem postopku; glej informativni list „Kako postopati?“).

V vseh drugih primerih mora stranke zastopati odvetnik. Vendar lahko mirovni sodnik stranki glede na naravo in obseg zadeve na podlagi njene ustne prošnje ali druge vloge dovoli, da pred sodiščem nastopi sama.

Sodnik preveri, ali sta stranki izvedli vsa dejanja, potrebna za njun nastop pred sodiščem, in ju po potrebi pozove, naj dopolnita ali uredita dokumente, ki so po njegovem mnenju pomanjkljivi.

Če sodnik ugotovi kakršno koli napako v pooblastilu, danemu odvetniku, določi rok, v katerem jo morajo stranke odpraviti. Če je napaka odpravljena v roku, se vloga šteje za pravilno, njeni materialni in procesni učinki pa veljajo od datuma prvega uradnega obvestila (člen 182 zakonika o civilnem postopku).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Pravila o pridobivanju dokazov so enaka kot pri rednem sodnem postopku (glej informativni list „Pridobivanje dokazov“).

1.6 Pisni postopek

Zgolj pisni postopek ni predviden, ker morajo mirovni sodniki zaslišati stranke in poskušati doseči spravo med njimi.

1.7 Vsebina sodbe

Ali so pravila o vsebini sodbe prožnejša od pravil, ki veljajo v rednem postopku? Če so, kako?

Ne. Uporabljajo se splošna pravila.

1.8 Povračilo stroškov

Ali je povračilo stroškov kakor koli omejeno? Če je, kako?

Odločitve o stroških se sprejmejo na podlagi splošnih pravil, v skladu s katerimi stroške nosi stranka, ki v postopku ne uspe. Vendar se lahko vsaki stranki naloži plačilo njenih lastnih stroškov, če nobena stranka ne uspe v postopku, ali iz drugega upravičenega razloga.

1.9 Možnost pritožbe

Ali je možnost pritožbe izključena ali samo omejena?

Z nedavno reformo (zakonodajni odlok št. 40 iz leta 2006) so bila spremenjena pravila o izpodbijanju sodb po načelu pravičnosti (sentenze di equità, po sodnikovi lastni presoji) v sporih, katerih vrednost ne presega 1 100 EUR: pritožba zoper take sodbe je mogoča samo, če so bila kršena materialna ali procesna pravila, ustavno pravo ali pravo Unije.

Nove določbe se uporabljajo za vse sodbe, izdane od 2. marca 2006 (člen 27 zakonodajnega odloka št. 2006/40).

Zoper sodbe po načelu pravičnosti, izdane pred navedenim datumom, se je mogoče pritožiti pri kasacijskem sodišču (v zakonitih rokih) na podlagi kršitve ustavnih pravil, pravil Unije, materialnih ali procesnih pravil ali pomanjkljive obrazložitve sodbe. Sodbe, ki jih mirovni sodnik izda v zvezi z upravnimi globami, se lahko izpodbijajo le z izrednim pravnim sredstvom pri kasacijskem sodišču.

Zoper vse druge sodbe, ki jih izda mirovni sodnik, se je mogoče pritožiti pri pritožbenem sodišču.

Glej informativne liste o pravosodnem sistemu, pristojnosti in o tem, kako postopati.

Sorodne priloge

Spori majhne vrednosti: členi zakonika o civilnem postopkuPDF(114 Kb)it


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 04/02/2019

Spori majhne vrednosti - Ciper


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V ciprskem pravnem sistemu ni posebnega postopka v sporih majhne vrednosti, razen postopka iz Uredbe (ES) št. 861/2007, za uporabo katerega je bila sprejeta postopkovna uredba.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

1.2 Uporaba postopka

1.3 Obrazci

1.4 Pomoč

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

1.6 Pisni postopek

1.7 Vsebina sodbe

1.8 Povračilo stroškov

1.9 Možnost pritožbe


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 17/07/2017

Spori majhne vrednosti - Latvija


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V Latviji so na voljo posebni postopki za spore majhne vrednosti, kadar se zahtevek nanaša na izterjavo denarja ali izterjavo preživnine in skupni znesek terjatve ne presega 2 100 EUR.

Spori majhne vrednosti so urejeni v poglavju 30.3: členih 250.18–250.27 in poglavju 54.1: členih 449.1–449.12 zakona o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Postopki v sporih majhne vrednosti se uporabljajo samo, kadar se zahtevki nanašajo na izterjavo denarja ali izterjavo preživnine (člen 35(1)(1) in (3) zakona o civilnem postopku).

V postopku v sporih majhne vrednosti glavni dolg ali skupna plačila v primeru zahtevka za izterjavo preživnine ne smejo presegati 2 100 EUR na dan vložitve zahtevka. Pri zahtevkih za izterjavo preživnine se zgornja meja za skupni znesek plačil uporablja za vsakega otroka posebej, skupni znesek pa se nanaša na skupni znesek, ki ga je treba plačati v enem letu.

Določbe, ki urejajo spore majhne vrednosti v nacionalni zakonodaji, se ne uporabljajo za postopek v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. Povezava se odpre v novem oknu861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, razen za postopek za pritožbo zoper odločbe sodišča prve stopnje. Za zahtevke za izterjavo preživnine v čezmejnih zadevah v Evropski uniji se uporablja Uredba Sveta (ES) št. Povezava se odpre v novem oknu4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.

Državna taksa (valsts nodeva), ki se plača za vlogo, je 15 % zneska, ki se terja, vendar ne manj kot 71,41 EUR. Državna taksa se ne plača pri zahtevkih za izterjavo preživnine za otroka ali starša.

1.2 Uporaba postopka

Sodišče pri odločanju o sporih majhne vrednosti uporabi redni sodni postopek z nekaterimi izjemami, določenimi za spore majhne vrednosti. Zadevo začne obravnavati na podlagi pisne vloge.

Sodišče vloge ne obravnava, če ni sestavljena v skladu s členom Povezava se odpre v novem oknu250.20 zakona o civilnem postopku – tožnik ni uporabil vzorca za zahtevke v sporih majhne vrednosti ali navedel, ali zahteva sodno obravnavo v zvezi z zadevo.

Sodnik v takem primeru sprejme obrazloženo odločbo, da vloge ne bo nadalje obravnaval, jo pošlje tožniku in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Ta rok ne sme biti krajši od 20 dni od datuma, ko je odločba poslana. Zoper odločbo sodnika se je mogoče pritožiti v 10 dneh oziroma v 15 dneh, če oseba ne prebiva v Latviji.

1.3 Obrazci

Vloga in pripombe toženca morajo biti sestavljene na obrazcih, določenih z Uredbo kabineta ministrov (Ministru kabinets) št. 783 z dne 11. oktobra 2011 o obrazcih, ki se uporabljajo za zahtevke v sporih majhne vrednosti. Priloge k navedeni uredbi vključujejo naslednje obrazce:

  1. vlogo za zahtevek v sporu majhne vrednosti za izterjavo denarja;
  2. vlogo za zahtevek v sporu majhne vrednosti za izterjavo preživnine;
  3. pripombe na vlogo za zahtevek v sporu majhne vrednosti za izterjavo denarja;
  4. pripombe na vlogo za zahtevek v sporu majhne vrednosti za izterjavo preživnine.

Uredba je na voljo na zakonodajnem portalu uradnega lista Latvijas Vēstnesis: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.tiesas.lv/.

Poleg podatkov o tožniku in tožencu je treba na obrazcu za postopek v sporu majhne vrednosti navesti naslednje informacije:

  1. ime okrožnega ali mestnega sodišča (rajona (pilsētas) tiesa), pri katerem je tožba vložena: razen če sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bosta spore reševali pred sodiščem v drugem kraju, je treba zahtevek zoper osebo vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ali v primeru pravne osebe v kraju, kjer ima sedež (če je zahtevek povezan z dejavnostmi podružnice ali zastopstva pravne osebe, se lahko vloži tudi v kraju, kjer je podružnica ali zastopstvo).
    Informacije o pristojnosti sodišč in torej o tem, katero sodišče je treba navesti na obrazcu, je mogoče najti na spletnem portalu Povezava se odpre v novem oknuhttp://likumi.lv/doc.php?id=237849, rubrika Tiesas („sodišča“), Tiesu darbības teritorijas („krajevna pristojnost sodišč“);
  2. zastopnika tožnika, če tožnik želi, da njegove interese na sodišču zastopa druga oseba. Da bi lahko druga oseba nastopala kot zastopnik na sodišču, je treba sestaviti pooblastilo za zastopanje (pilnvara), ki ga overi notar, in ga navesti v stolpcu, v katerem se navede podlaga za zastopanje. Če stranko zastopa zapriseženi odvetnik (zvērināts advokāts), je treba zastopanje potrditi z dogovorom o zastopanju med stranko in odvetnikom s predplačilom honorarja (orderis), če pa v imenu stranke nastopa odvetnik, mora obstajati pisno pooblastilo za zastopanje (ki ga v takem primeru ni treba overiti pri notarju);
  3. predmet zahtevka: na obrazcu je treba navesti sporne pravice in pravna razmerja med tožnikom in tožencem, katerih obstoj ali neobstoj naj bi sodišče potrdilo in tako zaščitilo tožnikove pravice ali interese, zaščitene z zakonom;
  4. metodo za izračun zahtevanega zneska: na obrazcu za postopek v sporu majhne vrednosti je treba navesti glavni dolg, tj. višino dolga pred obrestmi in pogodbenimi kaznimi, pogodbene ali zakonske obresti in vsoto vseh teh postavk;
  5. na obrazcu je treba navesti dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in dokaze v podporo tem dejstvom, posebne določbe zakona, na katerih temelji zahtevek, in nazadnje ukrep, katerega sprejetje tožnik predlaga sodišču;
  6. tožbo mora podpisati tožnik ali njegov zastopnik ali tožnik skupaj z zastopnikom, če tako zahteva sodišče. Tožbi je treba priložiti listine, iz katerih je razvidno, da so bili izvedeni vsi postopki v zvezi s predhodno izvensodno preiskavo zadeve, ki se zahtevajo z zakonom, in ki utemeljujejo dejstva, na katerih temelji zahtevek.

1.4 Pomoč

Zakon o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o pravni pomoči v sporih majhne vrednosti. Oseba ima lahko zastopnika v sporu majhne vrednosti.

Če tožnik želi, da njegove interese na sodišču zastopa druga oseba in tožbo vloži zastopnik, mora tožba vsebovati zastopnikovo ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in naslov za korespondenco s sodiščem, če je zastopnik pravna oseba, pa njeno številko vpisa v register in sedež. Zastopnik v civilnem postopku je lahko vsaka fizična oseba, ki je dopolnila 18 let, za katero ni odrejeno skrbništvo in za katero ne velja nobena od omejitev iz člena 84 zakona o civilnem postopku. Če druga oseba nastopa kot zastopnik na sodišču, jo mora za to pooblastiti zadevna stranka, in sicer s pooblastilom za zastopanje, ki ga overi notar. Oseba, ki bo imela zastopnika, lahko drugo osebo za delovanje v njenem imenu pooblasti ustno na sodišču, to pa je treba vpisati v zapisnik sodne obravnave. Zastopnik pravne osebe mora imeti pisno pooblastilo za zastopanje ali listine, ki potrjujejo, da je oseba uradnik, ki ima pravico do zastopanja pravne osebe brez posebnega pooblastila. Če stranko zastopa zapriseženi odvetnik, je treba zastopanje potrditi z dogovorom o zastopanju med stranko in odvetnikom s predplačilom honorarja, če pa v imenu stranke nastopa odvetnik, mora obstajati pisno pooblastilo za zastopanje (ki ga v takem primeru ni treba overiti pri notarju). Če ima oseba zastopnika, potrebne listine pri sodišču vloži in podpiše zastopnik, ki deluje v imenu osebe v skladu s pooblastilom za zastopanje.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Za izvajanje dokazov veljajo splošne določbe zakona o civilnem postopku. Dokazi v postopku v sporu majhne vrednosti so torej lahko pripombe strank ali tretjih oseb, izjave prič, pisni dokazi in izvedenska mnenja.

1.6 Pisni postopek

Sodnik začne postopek v sporu majhne vrednosti na podlagi pisne vloge. Tožencu se pošlje izvod vloge, kopije listin, ki so ji priložene, in obrazec za pripombe. Toženec lahko pripombe predloži v 30 dneh. Sodišče toženca tudi obvesti, da se lahko sodna odločba v zadevi izda, tudi če ne predloži pripomb, in da lahko zahteva polno obravnavo na sodišču. Ko sodišče pošlje dokumente strankam, jim pojasni njihove procesne pravice, jih seznani s sestavo sodišča, ki bo obravnavalo zadevo, in pojasni, kako lahko stranka predlaga izločitev sodnika. Z zakonom o civilnem postopku so strankam podeljene procesne pravice v zvezi s pripravo zadeve za obravnavo, ki jih lahko uresničijo najpozneje sedem dni pred datumom, določenim za odločanje o zadevi.

Toženec lahko pripombe predloži na obrazcu, ki ga je odobril kabinet ministrov. To je eden od obrazcev v prilogi k Uredbi kabineta ministrov št. 783 z dne 11. oktobra 2011 o obrazcih, ki se uporabijo za zahtevke v sporih majhne vrednosti (obrazec je na voljo na portalu latvijskih sodišč: http://likumi.lv/doc.php?id=237849). Toženec mora v pripombah navesti naslednje informacije:

  1. ime sodišča, kateremu so pripombe predložene;
  2. ime, priimek in osebno identifikacijsko številko tožnika ter kraj, v katerem ima prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa kraj, v katerem ima dejansko prebivališče; v primeru pravne osebe ime, številko vpisa v register in sedež pravne osebe;
  3. ime, priimek in osebno identifikacijsko številko toženca ter kraj, v katerem ima prijavljeno stalno prebivališče, in dodatni naslov, ki ga je prijavil toženec, če tega ni, pa kraj, v katerem ima dejansko prebivališče; v primeru pravne osebe ime, številko vpisa v register in sedež pravne osebe; poleg tega lahko toženec za korespondenco s sodiščem navede tudi drug naslov;
  4. opravilno številko in predmet zahtevka;
  5. ali v celoti ali delno priznava zahtevek;
  6. ugovore zoper zahtevek ter razloge in pravne določbe, na katerih temeljijo;
  7. dokaze v podporo ugovorom zoper zahtevek;
  8. predloge za sodišče za izvedbo dokazov;
  9. ali želi povračilo sodnih stroškov;

10.  ali želi povračilo stroškov, povezanih z vodenjem zadeve, pri čemer mora navesti znesek in priložiti listine, ki utemeljujejo znesek;

11.  ali zahteva sodno obravnavo zadeve;

12.  druge okoliščine, ki so po mnenju toženca pomembne za odločitev o zadevi;

13.  druge zahteve;

14.  seznam listin, priloženih pripombam;

15.  datum in kraj sestave pripomb.

Toženec lahko v 30 dneh od dneva, ko mu je poslana tožba, vloži nasprotno tožbo, če: (1) je med terjatvami v prvotni tožbi in nasprotni tožbi mogoč pobot; (2) bi dopustitev nasprotne tožbe sodišču preprečila ugoditev vsem zahtevkom v prvotni tožbi ali njihovemu delu; (3) sta nasprotna tožba in prvotna tožba medsebojno povezani ter se lahko zadeva reši hitreje in pravilneje, če se obravnavata skupaj. O zadevi se razsoja v skladu s postopkom za spore majhne vrednosti, če se tudi nasprotna tožba nanaša na spor majhne vrednosti, kar pomeni, da je v okviru dopustne zgornje meje in ustrezno sestavljena.

Če znesek, ki se zahteva v nasprotni tožbi, presega zgornjo mejo za spore majhne vrednosti ali se nasprotna tožba ne nanaša na izterjavo denarja ali preživnine, sodišče zadevo obravnava v skladu z rednim sodnim postopkom.

Če stranki ne zahtevata sodne obravnave zadeve in po mnenju sodišča obravnava ni potrebna, se o sporih majhne vrednosti odloča s pisnim postopkom, pri čemer sta stranki pravočasno obveščeni o datumu, ko je mogoče v sodnem tajništvu dobiti izvod sodne odločbe. Ta datum se nato šteje kot datum sestave popolne sodne odločbe.

Sodišče zadevo prouči na obravnavi v skladu z rednim sodnim postopkom, če tako zahteva katera od strank ali če je po mnenju sodišča potrebna obravnava.

Če kraj prebivališča osebe ali kraj, kjer se oseba zadržuje, ni v Latviji in je njen naslov znan, se dostava in vročitev sodnih listin izvedeta v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Latvijo, ali v skladu z zakonodajo Evropske unije, zlasti s postopkom iz člena 13 Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba sodišča se razglasi tako, da se strankam izda izvod sodbe takoj, ko je sodba sestavljena.

Izvod sodbe se lahko pošlje po pošti ali, če je mogoče, kako drugače v skladu s postopki za dostavo in vročitev sodnih listin, določenimi v zakonu o civilnem postopku. Izvod sodbe je treba poslati takoj po datumu, ko je sestavljena popolna sodba. Datum prejetja sodbe ne vpliva na roke.

Sodba v sporu majhne vrednosti mora biti v skladu z določbami o vsebini sodb iz zakona o civilnem postopku. Sestavljena je iz štirih delov:

  1. v uvodnem delu je navedeno, da je sodba izdana v imenu Republike Latvije, navedeni so datum izdaje sodbe, ime sodišča, ki jo je izdalo, sestava sodišča, sodni tajnik, navzoč na obravnavi sodišča, stranke v zadevi in predmet spora;
  2. v opisnem delu so predstavljeni zahtevek tožnika, morebiten nasprotni zahtevek toženca, vloženi ugovori in vsebina pripomb, ki so jih predložile stranke;
  3. v obrazložitvi sodbe so predstavljeni dejstva, ugotovljena v zadevi, dokazi, na katerih temeljijo ugotovitve sodišča, in razlogi za morebitno zavrnitev dokazov. V tem delu so navedeni tudi zakoni in predpisi, ki jih je sodišče uporabilo, sodna presoja dejstev in ugotovitve sodišča v zvezi z veljavnostjo ali neveljavnostjo zahtevka. Če je toženec v celoti priznal zahtevek, so v obrazložitvi sodbe navedeni samo zakoni in predpisi, ki jih je uporabilo sodišče;
  4. v izreku je navedeno samo, ali je sodišče v celoti ali delno ugodilo tožbi oziroma ali jo je v celoti ali delno zavrnilo, navedena pa je tudi vsebina razsodbe. Določeno je tudi, komu se naloži plačilo stroškov in v kakšnem deležu, navedeni so rok za prostovoljno izvršitev sodbe, rok in postopki za morebitno pritožbo ter datum sestave popolne sodbe.

Stranke v zadevi se lahko zoper sodbo v sporu majhne vrednosti pritožijo iz razlogov za pritožbo, navedenih v zakonu o civilnem postopku.

1.8 Povračilo stroškov

Za spore majhne vrednosti veljajo splošna pravila v zvezi s plačilom sodnih stroškov.

Ob izdaji sodbe se neuspeli stranki naloži plačilo vseh sodnih stroškov stranke, ki je uspela. Če je tožbi ugodeno le delno, se tožencu naloži plačilo sodnih stroškov tožnika sorazmerno z zahtevki, ki jim je bilo ugodeno, tožnik pa mora plačati sodne stroške toženca sorazmerno z zahtevki, ki so bili zavrnjeni. Državna taksa (valsts nodeva) se ne povrne za posebno pritožbo (blakus sūdzība) zoper odločbo sodišča ali, če je bila izdana zamudna sodba, za zahtevek za ponovno uvedbo postopka in novo odločanje o zadevi.

Če tožnik odstopi od tožbe, mora povrniti sodne stroške, ki jih je imel toženec. V takem primeru toženec ne povrne sodnih stroškov, ki jih je plačal tožnik, če pa tožnik odstopi od tožbe, ker je toženec prostovoljno poravnal terjatev po vložitvi tožbe, lahko sodišče na tožnikovo zahtevo tožencu odredi, naj plača sodne stroške tožnika.

Prav tako lahko sodišče, če tožba ostane nerešena, na zahtevo toženca odredi tožniku, naj poravna sodne stroške toženca.

Če je tožnik oproščen sodnih stroškov, se lahko tožencu odredi plačilo sodnih stroškov državi sorazmerno z delom tožbe, ki mu je bilo ugodeno.

1.9 Možnost pritožbe

Pritožba (apelācija) zoper sodbo sodišča prve stopnje se lahko vloži, če je:

  • sodišče napačno uporabilo ali razlagalo pravilo materialnega prava, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi;
  • sodišče kršilo pravilo procesnega prava, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi;
  • sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje ali napačno presodilo dokaze ali zagotovilo nepravilno pravno presojo okoliščin zadeve, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi.

Če je bilo o sporu majhne vrednosti odločeno s pisnim postopkom, začne rok za pritožbo zoper sodbo teči z dnem, ko je sodba sestavljena.

Poleg točk, navedenih v zakonu o civilnem postopku, je treba v pritožbi, s katero se zatrjuje, da je sodba napačna, navesti naslednje:

  • katero pravilo materialnega prava je sodišče prve stopnje napačno uporabilo ali razlagalo ali katero pravilo procesnega prava je kršilo in kako je to vplivalo na odločitev v zadevi;
  • katere ugotovitve dejanskega stanja, ki jih je izpeljalo sodišče prve stopnje, so nepravilne, kateri dokazi so bili nepravilno ocenjeni, iz česa je razvidno, da je pravna presoja okoliščin napačna, in kako je to vplivalo na odločitev v zadevi.

Sodnik sodišča prve stopnje odloči, ali je pritožba dopustna: če ni v skladu z zahtevami zakona o civilnem postopku ali če niso bile priložene vse potrebne kopije ali če niso bili predloženi ustrezno overjeni prevodi pritožbe in kopij priloženih listin, kadar se to zahteva, sodnik določi rok, v katerem je treba odpraviti pomanjkljivosti.

Če so pomanjkljivosti odpravljene v določenem roku, se šteje, da je bila pritožba vložena na dan, ko je bila prvič vložena. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožba ni bila vložena, in se vrne pritožniku.

Pritožba, ki ni podpisana ali jo je vložila oseba, ki za to ni bila ustrezno pooblaščena, ali za katero ni bila plačana državna taksa, se ne sprejme in se vrne pritožniku. Odločbe o zavrnitvi sprejetja pritožbe ni mogoče izpodbijati.

Ko se sodnik pritožbenega sodišča prepriča, da so bili izpolnjeni postopki za vložitev pritožbe, v 30 dneh od prejetja pritožbe odloči o začetku pritožbenega postopka; v nekaterih primerih tako odločitev sprejmejo trije sodniki v kolegiju.

Če obstaja vsaj eden od mogočih razlogov za pritožbo, sodnik sprejme odločitev o začetku pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvesti stranke ter jim sporoči rok za predložitev pisnih pripomb.

Če sodnik, imenovan za sprejetje odločitve o pritožbi, meni, da se pritožbeni postopek ne bi smel začeti, o vprašanju odločajo trije sodniki v kolegiju.

Če vsaj eden od njih meni, da obstaja vsaj eden od mogočih razlogov za začetek pritožbenega postopka, sodniki sprejmejo odločitev o začetku pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvestijo stranke.

Če sodniki soglasno menijo, da ni razlogov za začetek pritožbenega postopka, sprejmejo odločitev o zavrnitvi začetka pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvestijo stranke. Ta odločitev je v obliki resolucije (rezolūcija) in je ni mogoče izpodbijati.

Stranke lahko v 20 dneh od obvestila pritožbenega sodišča o začetku pritožbenega postopka predložijo pisne pripombe na pritožbo in jih pošljejo v toliko izvodih, kolikor je strank.

Stranka lahko v 20 dneh od obvestila o začetku pritožbenega postopka vloži nasprotno pritožbo. Če je vložena nasprotna pritožba, sodišče pošlje izvode drugim strankam.

O pritožbah v sporih majhne vrednosti se navadno odloča s pisnim postopkom; stranke so pravočasno obveščene o datumu, ko je mogoče v sodnem tajništvu dobiti izvod sodbe, ter o sestavi sodišča in pravici do predloga za izločitev sodnika. Za sodbo se šteje, da je bila sestavljena na dan, ko je mogoče v sodnem tajništvu dobiti izvod sodbe. Vendar se o pritožbi v sporu majhne vrednosti lahko odloča na sodni obravnavi, če je po mnenju sodišča to potrebno.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča ni mogoče vložiti zahteve za revizijo, pravnomočnost pa nastopi z razglasitvijo ali, če se o zadevi odloča s pisnim postopkom, z dnem, ko je sodba sestavljena.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 07/02/2019

Spori majhne vrednosti - Litva

Izvirna jezikovna različica te strani litovščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Nacionalni postopek v sporih majhne vrednosti je urejen v poglavju XXIV dela IV zakonika o civilnem postopku (Civilinio proceso kodeksas) Republike Litve.

Evropski spori majhne vrednosti se rešujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, zadeve v zvezi z evropskimi spori majhne vrednosti pa se obravnavajo v skladu s splošnimi pravili za postopek reševanja sporov, pri čemer izjeme določa zakon Republike Litve o izvajanju zakonodaje Evropske unije in mednarodne zakonodaje o civilnem postopku (Civilinį procesą reglamentuojančių Europos Sąjungos ir tarptautinės teisės aktų įgyvendinimo įstatymas).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Nacionalni postopek v sporih majhne vrednosti se uporablja za denarne zahtevke do 5 000 LTL (približno 1 450 EUR).

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti se uporablja za civilne zahtevke, ki ne presegajo 2 000 EUR. Postopek se ne uporablja v zadevah v zvezi z: osebnim stanjem ali poslovno sposobnostjo fizičnih oseb; premoženjskimi razmerji med zakoncema, preživninskimi obveznostmi, oporokami in dedovanjem; stečajem, postopki v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, socialno varnostjo, arbitražo, delovnim pravom, najemom ali zakupom nepremičnine, razen tožb z denarnimi zahtevki, ter kršitvami zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.

1.2 Uporaba postopka

Postopek se uporablja od 1. januarja 2009. Zadeve v zvezi z evropskimi spori majhne vrednosti obravnavajo okrožna sodišča v skladu s pravili o krajevni pristojnosti, ki so določena v zakoniku o civilnem postopku Republike Litve, tj. okrožna sodišča v mestih ali okrožjih.

V zadevah iz členov 4(3) in 5(7) Uredbe (ES) št. 861/2007 mora sodišče vložnika/nasprotno stranko obvestiti, da ima v 14 dneh po prejemu obvestila sodišča pravico vložiti zahtevek/nasprotni zahtevek v skladu z zahtevami iz zakonika o civilnem postopku Republike Litve. Kadar vložnik/nasprotna stranka ustreznega zahtevka/nasprotnega zahtevka pri sodišču ne vloži v roku iz odstavka 1 tega člena, se za vlogo šteje, da ni bila vložena, in se s sodno odredbo vrne vložniku/nasprotni stranki. Zoper tako odredbo je mogoče vložiti ločeno pritožbo.

1.3 Obrazci

Obrazce zagotovijo sodišča, prenesti pa jih je mogoče tudi s spletišča nacionalne pravosodne uprave http://www.teismai.lt/en/ in spletišča sodnih služb Povezava se odpre v novem oknuhttps://e.teismas.lt/lt/public/home/.

1.4 Pomoč

Navzočnost pravnega zastopnika/odvetnika ni obvezna. Sodišča zagotovijo pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, vendar ne svetujejo o vsebini zahtevka.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Zbiranje dokazov je urejeno v poglavju XIII dela II zakonika o civilnem postopku.

1.6 Pisni postopek

V okviru nacionalnega postopka v sporih majhne vrednosti lahko sodišče, ki obravnava zadevo, samo odloči o obliki in postopku za obravnavo zadeve. Ustna obravnava se lahko razpiše, če tako zahtevo vloži vsaj ena od strank. V pisnem postopku osebe, vpletene v zadevo, niso pozvane na sodišče in se ne udeležijo sodne obravnave. Osebe, vpletene v zadevo, so s pisnim postopkom seznanjene v skladu s členom 133(3) zakonika o civilnem postopku. Če se vsebina zadeve obravnava po pisnem postopku, se datum, ura in kraj sodne obravnave ter sestava sodišča objavijo na posebnem spletišču (Povezava se odpre v novem oknuhttp://pranesimai.teismai.lt/teismu_pranesimai/) vsaj sedem dni pred datumom obravnave, razen v posebnih primerih, ki jih določa zakonik in v katerih so stranke seznanjene po drugem postopku. Navedene informacije zagotovi tudi sodno tajništvo.

1.7 Vsebina sodbe

Po nacionalnem postopku v sporih majhne vrednosti mora odločba sodišča vsebovati uvodni del in izrek ter kratko obrazložitev.

1.8 Povračilo stroškov

V sporih majhne vrednosti se zaračuna sodna taksa (žyminis mokestis) v znesku, ki je določen v členu 80(1)(1) zakonika o civilnem postopku Republike Litve. Skupaj znaša 3 % vrednosti zahtevka, vendar ne manj kot 50 LTL.

1.9 Možnost pritožbe

Člen 29 zakona določa, da je mogoče zoper odločbe litovskih sodišč, sprejete po evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, vložiti pritožbo. Pritožbeni postopek urejajo členi od 301 do 333 litovskega zakonika o civilnem postopku. V skladu s členom 307(1) zakonika je mogoče pritožbo, kadar obstajajo razlogi zanjo, vložiti v 30 dneh od datuma sodne odločbe.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/07/2017

Spori majhne vrednosti - Luksemburg

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Poleg evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki je določen v Uredbi (ES) št. 861/2007 z dne 11. julija 2007, je za izterjavo terjatev do 10 000 EUR (brez obresti in stroškov) po luksemburškem pravu na voljo tudi poenostavljeni postopek, tako imenovani „postopek za izdajo plačilnega naloga“ (ordonnance de paiement).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Postopek za izdajo plačilnega naloga je mogoče uporabiti za izterjavo denarnih dolgov do 10 000 EUR, če ima dolžnik stalno prebivališče v Luksemburgu.

1.2 Uporaba postopka

Upniki se lahko sami odločijo, ali bodo za izterjavo dolgov uporabili postopek za izdajo plačilnega naloga, saj lahko zahtevajo tudi sodni poziv dolžnika (citation) pred mirovno sodišče.

Ena izmed razlik med postopkom za izdajo plačilnega naloga pred mirovnim sodiščem in postopkom na podlagi zahtevka za izdajo sodne odredbe pred okrožnim sodiščem je, da je mogoče s postopkom pred mirovnim sodiščem doseči izdajo sodne odločbe (jugement), v postopku pred okrožnim sodiščem pa se lahko izda samo sodna odredba (ordonnance).

1.3 Obrazci

Predlog za izdajo plačilnega naloga je mogoče ustno ali pisno vložiti pri tajništvu mirovnega sodišča.

Predlog je veljaven samo, če vsebuje navedbe priimka, imena, poklica in naslova stalnega prebivališča tožnika in toženca, obrazložitev in znesek terjatve ter predlog za izdajo pogojnega plačilnega naloga.

Upnik mora priložiti vsa dokazila o obstoju dolga in njegovega zneska ter dokazati utemeljenost predloga za izdajo plačilnega naloga.

Iz primerjave besedil je razvidno, da se za zahtevke, ki jih obravnava mirovno sodišče, zahteva manj obsežna obrazložitev, saj v takem primeru zadostuje navedba zneska dolga in njegovega izvora.

1.4 Pomoč

Zakonodaja sodnim izvršiteljem ali sodiščem ne nalaga, da morajo pomagati strankam.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Veljajo dokazna pravila običajnega prava.

1.6 Pisni postopek

Če dolžnik vloži ugovor in upnik želi nadaljevati postopek, je obvezna javna obravnava zahtevka.

1.7 Vsebina sodbe

Za sodne odločbe, izdane v zadevah v zvezi s plačilnim nalogom, veljajo enaka načela in pravila kot za sodne odločbe, izdane v rednem postopku.

1.8 Povračilo stroškov

Po luksemburškem pravu se plačilo stroškov postopka praviloma naloži stranki, ki v postopku ni uspela, čeprav lahko sodišče s posebnim in obrazloženim sklepom odloči, ali se nasprotni stranki povrnejo vsi stroški postopka ali njihov del. Če je stranka, ki je v postopku uspela, imela stroške zaradi postopka, lahko od nasprotne stranke zahteva njihovo povračilo.

V nasprotju s pravili, ki veljajo v drugih državah, se nagrade odvetnikov ne povrnejo sistematično. V skladu z luksemburškim pravom „stroški“ iz člena 238 novega zakonika o civilnem postopku vključujejo stroške sodnih izvršiteljev, izvedencev, prič, prevajanja itd., ne vključujejo pa nagrad odvetnikov.

Sodnik lahko odredi, da se stranki, ki je v postopku uspela, dodeli pavšalni znesek nadomestila za kritje stroškov, ki jih je imela zaradi postopka, vključno z nagradami odvetnikov. Tako je zlasti takrat, ko ne bi bilo pravično, da bi morala ena izmed strank kriti svoje izdatke, ki niso vključeni med stroške; če sodnik meni, da je to primerno, lahko plačilo takih izdatkov naloži nasprotni stranki.

Odločitev o dodelitvi nadomestila in znesku take dodelitve je prepuščena prosti presoji sodnika.

1.9 Možnost pritožbe

V postopku za izdajo plačilnega naloga veljajo pravila običajnega prava. Zoper sodne odločbe, ki jih izda mirovno sodišče, se je mogoče pritožiti, če sporni znesek presega 2000 EUR.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.legilux.lu/ ; Povezava se odpre v novem oknuhttps://justice.public.lu/fr.html


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 14/06/2017

Spori majhne vrednosti - Madžarska

Izvirna jezikovna različica te strani madžarščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Da, tak postopek (postopek v sporih majhne vrednosti) določa Zakon III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Postopek v sporih majhne vrednosti je na voljo v okviru tožb, vloženih kot ugovor zoper plačilni nalog, ki je bil izdan izključno za izvršbo na sredstva, katerih vrednost ne presega 1 milijona HUF.

1.2 Uporaba postopka

Postopek se uporabi pred okrožnimi sodišči (járásbíróság).

1.3 Obrazci

Posebnega obrazca vloge za začetek postopka v sporih majhne vrednosti ni, obrazec vloge za začetek postopka za plačilni nalog, ki se izvede pred vložitvijo takih vlog in za katerega so pristojni notarji, pa je na voljo na spletni strani madžarske notarske zbornice in v notarskih pisarnah.

1.4 Pomoč

Pravna pomoč je na voljo. Fizične osebe, ki glede na svoj dohodek in finančni položaj ne zmorejo kriti stroškov postopka, lahko zaprosijo za celotno ali delno oprostitev plačila teh stroškov. V skladu z zakonom o dajatvah so lahko stranke upravičene tudi do ugodnosti v zvezi s sodnimi taksami (oprostitev plačila sodnih taks ali pravica do odloga plačila), osebe v stiski pa lahko za učinkovito uveljavljanje pravic na podlagi zakona o pravni pomoči najamejo pravnega svetovalca ali odvetnika.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V postopkih ugovora zoper plačilni nalog sodišče o dejstvih in dokazih, ki jih je predložil tožnik, toženca obvesti najpozneje v vabilu na obravnavo. Stranka lahko dokaze predloži najpozneje prvi dan obravnave. Izjemoma lahko dokaze predloži kadar koli med postopkom, če se nasprotna stranka s tem strinja ali če se stranka ob predložitvi dokazov sklicuje na dejstva ali dokaze oziroma pravnomočne sodne ali upravne odločbe, za katere je zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati, izvedela šele po izteku standardnega roka za predložitev dokazov, oziroma če je bila zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati, o njih obveščena po izteku takega roka, in tako trditev zadostno utemelji.

Če se tožba spremeni ali se vloži nasprotna tožba, lahko stranka predloži ustrezne dokaze ob spremembi tožbe / vložitvi nasprotne tožbe, medtem ko je mogoče v primeru ugovorov zoper zahtevke za pobot dokaze v zvezi z njimi predložiti ob vložitvi ugovora. Sodišče mora zavreči dokaze, katerih predložitev krši te določbe. V vseh drugih primerih se uporabljajo splošna dokazna pravila.

1.6 Pisni postopek

Sodišče izvede tudi obravnavo.

1.7 Vsebina sodbe

Vsebina sodb je urejena s splošno veljavnimi pravili, pri čemer velja, da je treba za izrekom sodbe stranke poučiti o elementih, ki jih je treba navesti v pritožbi, in pravnih posledicah izpustitve takih elementov.

1.8 Povračilo stroškov

Praviloma se uporablja načelo „plača stranka, ki v postopku ne uspe“.

1.9 Možnost pritožbe

Možnost pritožbe je omejena z več vidikov, pri čemer je najpomembnejša omejitev, da je pritožbe dovoljeno vložiti samo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka na prvi stopnji ali zmotne uporabe prava, na podlagi katerega je bilo v zadevi meritorno odločeno. Za vložitev pritožbe in pritožbene roke veljajo splošna pravila, to pomeni, da je treba pritožbo v 15 dneh po vročitvi sodne odločbe vložiti pri sodišču, ki je v zadevi odločilo na prvi stopnji, in da o pritožbi odloča pristojno regionalno sodišče (törvényszék).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 16/10/2017

Spori majhne vrednosti - Malta

Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Posebni postopek v sporih majhne vrednosti je urejen v poglavju 380 Zakonodaje Malte (zakon o razsodišču za spore majhne vrednosti) in subsidiarni zakonodaji 380.01, 380.02 in 380.03.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

To razsodišče (Tribunal għal Talbiet Żgħar) je pristojno samo za odločanje o denarnih zahtevkih, ki ne presegajo 3 494,06 EUR.

1.2 Uporaba postopka

Postopek se začne, ko tožnik izpolni obvezni obrazec, pri tajništvu razsodišča vloži tožbo, plača takso in od razsodišča zahteva, naj tožbo vroči tožencu. Nasprotna stranka ima od vročitve obvestila o tožbi nato na voljo 18 dni za vložitev odgovora. Dovoljena je tudi vložitev nasprotne tožbe. Če toženec meni, da bi morala tožnikovo terjatev plačati druga oseba, mora navesti ime te osebe. Tajnik razsodišča nato stranki obvesti o naroku za obravnavo. Razsodnik vodi postopek na razsodišču v skladu s pravili naravnega prava. Pri tem zagotovi, če je to mogoče, da se zadeva obravnava hitro in da se v njej odloči na dan poteka obravnave ter da je obravnava največ ena. Informacije zbere na način, ki se mu zdi ustrezen, poleg tega mu ni treba upoštevati pravil o najzanesljivejših dokazih ali pravil o dokazih iz druge roke, če je prepričan, da so dokazi, ki so mu predloženi, dovolj zanesljivi, da lahko odloči v zadevi. Če je mogoče, se izogne postavitvi izvedencev, da bi podali izvedensko mnenje. Ima enaka pooblastila kot mirovni sodnik, ki na mirovnem sodišču odloča v okviru civilne pristojnosti; zlasti je pooblaščen, da pošlje sodni poziv pričam in jih v postopku zapriseže.

1.3 Obrazci

Stranka, ki vlaga tožbo, izpolni obrazec tožbe iz prve priloge k subsidiarni zakonodaji 380.01 (poslovnik razsodišča za spore majhne vrednosti). Tudi nasprotna stranka odgovori tako, da izpolni obrazec, ki je prav tako naveden v prvi prilogi k zgoraj navedeni subsidiarni zakonodaji.

1.4 Pomoč

Strankam lahko pomaga kdor koli: ni nujno, da je to odvetnik ali pravni zastopnik.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Stranke lahko dokaze predložijo ustno, v dokumentarni obliki ali na oba načina. Priči se lahko pošlje sodni poziv (vsaj tri dni pred datumom, ko naj bi pričala), naj na določeni datum in ob določeni uri nastopi pred razsodiščem, da bi pričala ali predložila dokaze. Če se pravilno povabljena priča obravnave ne udeleži, lahko razsodišče odredi, da se ji odvzame prostost in se jo privede na obravnavo, za katero se razpiše drug narok.

1.6 Pisni postopek

Tožba in odgovor nanjo morata biti v pisni obliki. Dokazi so lahko v dokumentarni obliki. Vendar je udeležba na narokih, ki jih razpiše razsodišče, obvezna.

1.7 Vsebina sodbe

Razsodnik mora v odločbi navesti glavne podrobnosti, na podlagi katerih je odločil. Odloči tudi o stroških postopka.

1.8 Povračilo stroškov

Razsodnik v vsaki odločbi določi stroške postopka, ki jih mora nositi posamezna stranka. Razen v posebnih okoliščinah se stranki, ki v postopku ne uspe, naloži plačilo stroškov stranke, v korist katere je odločeno. Stroški se omejijo na dejanske izdatke, ki jih je v zvezi s postopkom imela stranka, v korist katere se odredi plačilo stroškov. Če je tožba neresna ali zlonamerna, lahko razsodišče tožniku naloži, da mora tožencu plačati kazen, ki ne presega 232,94 EUR, ta kazen pa se šteje za civilni dolg.

1.9 Možnost pritožbe

Morebitno pritožbo zoper odločbo razsodišča je treba vložiti pri tajništvu razsodišča, in sicer z vlogo, ki jo je treba pri pritožbenem sodišču v okviru nižje pristojnosti vložiti v 18 dneh od datuma odločbe, ki jo je izdal razsodnik.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 22/03/2017

Spori majhne vrednosti - Nizozemska


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Običajni postopek v sporih majhne vrednosti je postopek s sodnim pozivom na obravnavo v kantonskem oddelku sodišča (sector kanton van de rechtbank). Gre za redni postopek s sodnim pozivom na obravnavo s postopkovnimi poenostavitvami. Zakonik o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering) ne vsebuje posebnih pravil za začetek postopka pred kantonskim sodiščem.

V čezmejnih zadevah v EU se lahko uporabi tudi evropski postopek v sporih majhne vrednosti.

Nizozemsko pravo vključuje zakon o izvajanju uredbe o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti (zakon z dne 29. maja 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti) (Wet van 29 mei 2009 tot uitvoering van Verordening (EG) nr. 861/2007 van het Europees Parlement en de Raad van de Europese Unie van 11 juli 2007 tot vaststelling van een Europese procedure voor geringe vorderingen).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Kantonsko sodišče je pristojno v:

  • zadevah, v katerih vrednost zahtevkov znaša največ 25 000 EUR;
  • zadevah, v katerih vrednost zahtevkov ni določena, če najverjetneje ne bo presegla 25 000 EUR.

Poleg tega sodnik kantonskega sodišča odloča v zadevah s področja delovnega prava, v zvezi z najemi, posredništvom, najemnim nakupom in potrošniškimi prodajnimi pogodbami ter pritožbami zoper kazni za prometne prekrške in manjša kazniva dejanja.

Kantonsko sodišče obravnava tudi zadeve v zvezi z evropskimi spori majhne vrednosti. Mejna vrednost za evropski postopek v sporih majhne vrednosti je z Uredbo določena na največ 2 000 EUR.

1.2 Uporaba postopka

Na kantonskem sodišču ni posebnega postopka. Načeloma se za okrožno sodišče in kantonski oddelek uporabljajo pravila postopka s sodnim pozivom na obravnavo. Pomembna razlika je, da se lahko stranke v zadevah pred kantonskim sodiščem zastopajo same, medtem ko jih mora v drugih zadevah (pred okrožnim sodiščem) zastopati odvetnik. Glej odgovor na vprašanje 1.4 v nadaljevanju. Poleg tega v kantonskem oddelku zadeve obravnava en sam sodnik, tj. sodnik posameznik.

V evropskih sporih majhne vrednosti se uporabljajo pravila postopka z vložitvijo predloga.

1.3 Obrazci

Postopek pred kantonskim sodiščem se običajno začne s sodnim pozivom na obravnavo. Postopek, ki se začne s sodnim pozivom na obravnavo, je enak za vsa sodišča (okrožno sodišče in kantonsko sodišče). Najpomembnejši navedbi v sodnem pozivu na obravnavo sta tožbeni zahtevek (sam zahtevek) in njegova obrazložitev (dejansko stanje in pravice, na katerih temelji tožbeni zahtevek).

Nekatere posebnosti postopka na kantonskem sodišču so:

  1. tožena stranka je pozvana pred okrožno sodišče A, vendar mora nastopiti pred sodnikom kantonskega sodišča, ki zaseda na glavnem sedežu sodišča A ali v določenem kantonskem oddelku sodišča A;
  2. če tožnika zastopa pooblaščeni zastopnik v postopku, morata biti v sodnem pozivu na obravnavo navedena ime in naslov pooblaščenega zastopnika.

Zahtevek v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti se vloži na obrazcu A. Ta obrazec je mogoče prenesti z evropskega portala e-pravosodje.

Tožbo je treba vložiti pri pristojnem sodišču. Sodišče mora biti pristojno v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

1.4 Pomoč

V zadevah pred kantonskim sodiščem se lahko stranke zastopajo same. To pomeni, da pravno zastopanje po odvetniku ni obvezno. Dovoljena je tudi pomoč pooblaščenega zastopnika, ki ni nujno odvetnik. V zvezi s povračilom stroškov pravne pomoči odvetniku glej tudi odgovor na vprašanje 1.8 v nadaljevanju.

Podobno tudi v evropskem postopku ni nujno, da stranke zastopa odvetnik ali drug pravni svetovalec.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Uporabljajo se običajna pravila dokaznega prava. V skladu z nizozemskim dokaznim pravom ima sodnik načeloma pravico do proste presoje predloženih dokazov. Glej tudi „pridobivanje dokazov“. Pridobivanje dokazov v evropskem postopku je urejeno s členom 9 Uredbe (ES) št. 861/2007.

1.6 Pisni postopek

Obstajajo nacionalna postopkovna pravila za kantonske oddelke v civilnih zadevah. Pisni dokumenti se lahko vložijo v sodnem tajništvu okrožnega sodišča (osebno, po pošti ali telefaksu) pred razpisanim datumom obravnave, pa tudi na obravnavi. Trditve in odgovori nanje se lahko v postopku pred kantonskim sodiščem predložijo ustno. Evropski postopek je pisni postopek, razpiše pa se lahko tudi obravnava, če sodnik meni, da je to potrebno, ali če tako zahteva ena od strank.

1.7 Vsebina sodbe

Sodna odločba mora vsebovati:

  • imena, priimke in naslove strank ter njihovih pooblaščenih zastopnikov ali odvetnikov;
  • vodenje postopka;
  • tožbeni zahtevek in izjave strank;
  • obrazložitev odločitve, pri čemer se navedejo dejstva in preudarki sodnika;
  • končno odločitev sodnika;
  • ime in priimek sodnika in
  • datum izdaje sodne odločbe.

Sodno odločbo podpiše sodnik.

1.8 Povračilo stroškov

V postopku, ki se začne pred kantonskim sodiščem, lahko nastanejo naslednji stroški: taksa za začetek postopka, porazdelitev stroškov, ki jih je prisodilo sodišče, in stroški pravne pomoči.

Sodna taksa za začetek postopka se plača, ko se zadeva predloži sodišču. Znesek je odvisen od vrste zadeve. V praksi bo vaš odvetnik ta znesek plačal vnaprej in vam ga zaračunal naknadno. Sodnik lahko stranki, ki ni uspela, naloži plačilo stroškov nasprotne stranke. Če nobena od strank ni uspela v celoti, vsaka plača svoje stroške. Porazdelitev stroškov, ki jih je prisodilo sodišče, lahko vključuje tudi stroške pravne pomoči ter stroške prič, izvedencev, potne stroške in stroške bivanja, stroške izpiskov in druge izvensodne stroške (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rechtspraak.nl/).

V skladu z nizozemsko zakonodajo so tisti nekoliko manj premožni včasih upravičeni do prispevka k stroškom pravne pomoči. Subvencionirana pravna pomoč ni na voljo v vseh zadevah pred kantonskimi sodišči. Če je subvencionirana pravna pomoč na voljo, stranka v postopku plača tudi svoj prispevek k stroškom pravne pomoči, odvisno od njenega finančnega položaja. Vlogo za prispevek k stroškom pravne pomoči odvetnik predloži odboru za pravno pomoč (Raad voor rechtsbijstand). To je urejeno v zakonu o pravni pomoči (Wet op de Rechtsbijstand). Poglavje III A tega zakona določa pravila dodelitve pravne pomoči v čezmejnih sporih v EU. S tem zakonom se izvaja Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rvr.org./).

1.9 Možnost pritožbe

Pritožbo zoper sodno odločbo kantonskega oddelka sodišča je mogoče vložiti pri pritožbenem sodišču. Pritožba je mogoča samo, če vrednost zahtevka presega 1 750 EUR. Pritožbo je dovoljeno vložiti v treh mesecih od datuma izdaje sodne odločbe. V evropskem postopku v sporih majhne vrednosti pritožba zoper odločbo kantonskega sodišča ni dovoljena.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 28/01/2019

Spori majhne vrednosti - Avstrija

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

V avstrijskem pravu poseben postopek v sporih majhne vrednosti kot tak ne obstaja. V avstrijskem zakonu o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO) so predvidene zgolj poenostavitve postopka v nekaterih zadevah, ki jih obravnavajo okrožna sodišča. Praviloma so to posebna postopkovna pravila ali poenostavljen postopek za čisto premoženjskopravne spore, za katere so pristojna okrožna sodišča (v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 15 000 EUR; s 1. januarjem 2015 se bo zvišala na 20 000 EUR, s 1. januarjem 2016 pa na 25 000 EUR). Določene poenostavitve postopka se lahko ne glede na vrednost spornega predmeta uporabijo v zadevah s področja delovnega in socialnega prava.

Te poenostavitve se praviloma uporabljajo za spore majhne vrednosti, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 1 000 EUR (glej točko 1.5) oziroma 2 700 EUR (glej točko 1.9).

1.2 Uporaba postopka

Posebna pravila za spore majhne vrednosti so v avstrijskem procesnem pravu obvezna, zato se stranke ne morejo odločiti, da jih ne bodo upoštevale.

Niti sodišče niti stranke torej ne morejo tožbe prenesti v „redni“ postopek.

1.3 Obrazci

Ker v Avstriji poseben postopek v sporih majhne vrednosti ne obstaja, tudi ni posebnih obrazcev za tak postopek.

1.4 Pomoč

V Avstriji pravno zastopanje ni obvezno v zadevah, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 5 000 EUR. Sodniki morajo zagotoviti pomoč strankam, ki nimajo pravnega zastopnika, tj. poučiti jih morajo o njihovih procesnih pravicah in obveznostih ter pravnih posledicah njihovih dejanj in opustitev dejanj. Stranke lahko tožbo vložijo tudi ustno na zapisnik pri pristojnem okrožnem sodišču ali okrožnem sodišču v kraju njihovega stalnega prebivališča. Če pisna vloga stranke, ki nima pravnega zastopnika, ni ustrezna, mora sodnik tej stranki zagotoviti ustrezno pojasnilo in napotke. Pri tem ne sme biti ogrožena sodnikova nepristranskost.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Pri zahtevkih, ki ne presegajo 1 000 EUR, lahko sodišče prezre dokaze, ki jih je predlagala stranka, če bi bila popolna razjasnitev vseh upoštevnih okoliščin nesorazmerno težavna. Vendar mora sodnik tudi v tem primeru odločiti nesamovoljno in v dobri veri na podlagi izida celotnega postopka. Ta odločitev je lahko predmet ponovne proučitve na višji stopnji.

1.6 Pisni postopek

Avstrijsko pravo ne omogoča, da bi se postopek v celoti opravil pisno. Ker pa v Avstriji ne obstajajo omejitve glede dokazov, se lahko izjave prič predložijo v pisni obliki. Vendar se taki dokazi štejejo za listinske dokaze in ne za izpovedbe.

1.7 Vsebina sodbe

Če je sodba izrečena ustno, veljajo v skladu z avstrijskim zakonom o pravdnem postopku za pisni izvod sodbe manj stroge zahteve, ne glede na vrednost spornega predmeta. Če je bila sodba izrečena ustno v navzočnosti obeh strank in nobena od njiju ni v roku vložila pritožbe, lahko sodišče izda „skrajšan izvod sodbe“, ki je omejen na glavne razloge za odločitev.

1.8 Povračilo stroškov

V skladu z avstrijskim pravom se stroški v civilnih zadevah običajno povrnejo sorazmerno z uspešnostjo v postopku. Sodni stroški in odvetniške nagrade so povezani neposredno z vrednostjo spornega predmeta. Pri manjši vrednosti spornega predmeta bodo torej praviloma tudi manjši sodni stroški in odvetniške nagrade. Ker so stroški določeni v zakonih in uredbah v obliki tarif, lahko stroški v sporih majhne vrednosti ostanejo nizki. Vendar posebna pravila o stroških za take spore ne obstajajo.

1.9 Možnost pritožbe

V avstrijskem pravu so pravice do pritožbe v postopku v sporih majhne vrednosti omejene. Pritožbe v postopkih v sporih v vrednosti do 2 700 EUR so mogoče le glede pravnih vprašanj ali razlogov za ničnost (izjemno hude procesne napake). Drugih procesnih napak ni mogoče izpodbijati, prav tako ni mogoče izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja ali presoje dokazov s strani sodišča prve stopnje. V preostalem se uporabljajo pravila za „redni“ postopek.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 02/06/2018

Spori majhne vrednosti - Portugalska

Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Dejansko obstaja poseben poenostavljeni postopek, ki se uporablja v primerih, navedenih v tem vprašanju.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Poseben postopek, s katerim se zahteva izpolnitev denarnih obveznosti, za katere se šteje, da so nižje vrednosti, ali ki izhajajo iz komercialnih poslov, se uporablja do denarne omejitve 15 000,00 EUR.

1.2 Uporaba postopka

Ta postopek je popolnoma neobvezen.

1.3 Obrazci

V portugalskem pravu ni obrazcev za take ugotovitvene tožbe.

1.4 Pomoč

Shema pravne pomoči se uporablja pri vseh sodiščih za vse vrste zadev.

V zadevah, katerih vrednost ne presega 5 000,00 EUR in v katerih stranke ne imenujejo zagovornika ali pa se zagovornik ne udeleži obravnave, na kateri bo izrečena sodba, zaslišanje prič opravi sodnik.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Pravila o pridobivanju dokazov so v tem postopku manj stroga in prožnejša od pravil, ki veljajo za redni ugotovitveni postopek.

Pravila, v katerih je izraženo prizadevanje, da bi bil postopek manj zahteven in prožnejši, so naslednja:

(a)    dokazi se predložijo na obravnavi. Če zadevni znesek ne presega 5 000,00 EUR, lahko stranke povabijo samo tri priče; v drugih primerih jih lahko povabijo pet. Vendar lahko za vsako dejstvo, ki ga želijo dokazati, povabijo največ tri priče. Priče, ki so izjavile, da ne vedo ničesar, se ne štejejo;

(b)   obravnava se izvede v tridesetih dneh, in če znesek v zadevi ne presega 5 000 EUR, datuma ni treba določiti v dogovoru z morebitnim imenovanim zagovornikom;

(c)    odsotnost katere koli stranke, čeprav upravičena, ni razlog za preložitev obravnave; prav tako ni odsotnost pravnega zagovornika, čeprav upravičena, razlog za preložitev obravnave, če je zadevni znesek nižji od zneska, navedenega v prejšnji točki;

(d)   če je znesek višji in je obravnava preložena, mora obravnava potekati v naslednjih tridesetih dneh. Nadaljnja preložitev ni dopustna;

(e)    če sodnik meni, da so za pravilno odločitev potrebne nadaljnje poizvedbe, obravnavo preloži na čas, ki je po njegovem mnenju najustreznejši, in nemudoma določi datum za te poizvedbe. Obravnavo je treba končati v tridesetih dneh;

(f)    izvedenske dokaze vedno predloži le en izvedenec;

(g)   po izvedbi dokazov lahko vsak pravni zagovornik da kratko izjavo.

1.6 Pisni postopek

Tako kot drugi postopki tudi ta postopek poteka ustno.

1.7 Vsebina sodbe

Pravila o vsebini sodne odločbe so prožnejša, saj mora biti obrazložitev vedno kratka in jedrnata.

Poleg tega sodniku ni treba zapisati sodbe, ampak jo lahko narekuje neposredno za zapisnik.

Sodna odločba, ki jo je treba izdati v zadevah, ki jih toženec, ki je bil pozvan osebno, ne izpodbija, ima prav tako veliko preprostejšo obliko, saj bo edina naloga sodnika, ki bo imela moč sodne odločbe, razglasitev izvršljivost zahtevka, razen če so utemeljeni dilatorni ugovori ali če je zahteva očitno nedopustna.

Dilatorni ugovori (postopkovne napake, ki so dovolj pomembne, da sodnik ne preuči zahteve in oprosti toženca) bodo dopustni oziroma bodo zahtevki tožnika zavrženi kot očitno nedopustni samo, če obstajajo jasni dokazi v zvezi s tem.

1.8 Povračilo stroškov

Omejitev ni.

Stranke, ki so upravičene do povračila stroškov, lahko v petih dneh od končne odločbe sodišču pošljejo stroškovnik za stranko, ki v postopku ni uspela:

Stroškovnik mora vsebovati naslednje informacije:

(a)    ime stranke, opravilno številko in ime pravnega zagovornika ali sodnega izvršitelja;

(b)   pod posebno postavko zneske, ki jih je stranka plačala iz naslova sodnih taks;

(c)    pod posebno postavko zneske, ki jih je stranka plačala iz naslova stroškov;

(d)   pod posebno postavko zneske, plačane pravnemu zagovorniku, razen kadar zadevni zneski presegajo 50 % skupnih sodnih taks, ki sta jih plačali stranka, ki v postopku ni uspela, in stranka, ki je v postopku uspela;

(e)    navedbo zneska, ki naj bi ga stranka prejela.

Stroške plača neposredno stranka, ki v postopku ni uspela, in sicer stranki, ki je upnica takih stroškov, razen v primeru iz Povezava se odpre v novem oknu člena 540 zakonika o pravdnem postopku.

Stranki, ki v postopku ni uspela, se v skladu z določbami zakonika o pravdnem postopku naloži plačilo naslednjih zneskov iz naslova stroškov stranke:

(a)    zneskov sodnih taks, ki jih je plačala stranka, ki je v postopku uspela, sorazmerno s plačo;

(b)   zneskov, ki jih je plačala stranka, ki je v postopku uspela, iz naslova stroškov;

(c)    50 % skupnega zneska sodnih taks, ki sta jih plačali stranka, ki v postopku ni uspela, in stranka, ki je v postopku uspela, kot nadomestilo za stroške stranke, ki je uspela, v zvezi z nagradami za pravnega zagovornika, vedno kadar je predložen zgoraj navedeni stroškovnik.

1.9 Možnost pritožbe

Posebna pravila za pritožbe ne obstajajo, zato možnost pritožbe ni izključena ali posebej omejena, tako da je pritožba dopustna (ali ne) v skladu s splošnimi pravili.

Related links

Nadaljnje informacije so na voljo na naslednjih povezavah:


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 28/01/2019

Spori majhne vrednosti - Romunija


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Postopek v sporih majhne vrednosti izrecno urejajo členi od 1025 do 1032 novega zakonika o civilnem postopku, ki je začel veljati 15. februarja 2013.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Člen 1025 novega zakonika o civilnem postopku določa, da vrednost zahtevka brez obresti, pravdnih stroškov in drugih dodatnih prihodkov na dan predložitve zadeve sodišču ne sme preseči 10 000 RON.

Kar zadeva njegovo stvarno področje uporabe (ratione materiae), postopka v sporih majhne vrednosti ni mogoče uporabiti v davčnih, carinskih ali upravnih zadevah ali v zadevah v zvezi z odgovornostjo države za dejanja ali opustitve dejanj pri izvajanju javnih pooblastil. Podobno se postopek ne uporablja za zahtevke v zvezi z: osebnim stanjem ali sposobnostjo fizičnih oseb; premoženjskimi pravicami, ki izhajajo iz družinskih razmerij; dedovanjem; plačilno nesposobnostjo, dogovori z upniki, postopki, ki vključujejo likvidacijo plačilno nesposobnih družb in drugih pravnih oseb, ali drugimi podobnimi postopki; socialnim zavarovanjem; delovnim pravom; najemom nepremičnin, razen pri postopkih, ki se nanašajo na dolgove in denarna plačila; arbitražo; kršitvami pravice do zasebnosti ali osebnostnih pravic.

1.2 Uporaba postopka

V novem zakoniku o civilnem postopku je postopek v sporih majhne vrednosti alternativna možnost. Tožnik lahko izbira med postopkom v sporih majhne vrednosti in rednim sodnim postopkom. Če se tožnik obrne na sodišče z vložitvijo zahtevka, se ta obravnava po rednem postopku, razen če tožnik najpozneje na prvi obravnavi izrecno zahteva uporabo posebnega postopka. Kadar zahtevka ni mogoče obravnavati po postopku v sporih majhne vrednosti, sodišče tožniku vroči obvestilo o tem, in če tožnik svojega zahtevka ne umakne, se obravnava po splošnem pravu. Prvostopenjsko sodišče, pristojno za obravnavo zahtevka, je okrožno sodišče. Krajevna pristojnost se ugotavlja po splošnem pravu.

1.3 Obrazci

Odlok ministra za pravosodje št. 359/C z dne 29. januarja 2013 o odobritvi obrazcev, ki se uporabljajo v postopku v sporih majhne vrednosti, določenem s členi od 1025 do 1032 zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku, določa obvezni standardni obrazec za postopek v sporih majhne vrednosti. Standardni obrazci so: obrazec tožbe, obrazec za spremembo in/ali popravek obrazca tožbe in obrazec za odgovor.

1.4 Pomoč

Zagotovljena je v mejah aktivne vloge sodnika in ne izrecno za to vrsto zadeve.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Sodišče lahko poleg navedb strank sprejme tudi druga dokazna sredstva. Vendar se dokazna sredstva, katerih izvajanje je nesorazmerno drago v primerjavi z vrednostjo vloženega zahtevka ali nasprotnega zahtevka, ne sprejmejo.

1.6 Pisni postopek

Člen 1028 in naslednji novega zakonika o civilnem postopku določajo, da tožnik začne postopek v sporih majhne vrednosti z izpolnitvijo obrazca tožbe in njegovo predložitvijo ali pošiljanjem pristojnemu sodišču po pošti ali na drug način, ki zagotavlja oddajo in potrdilo o prejemu. Z obrazcem tožbe se predložijo ali pošljejo tudi kopije vlog, ki jih namerava uporabiti tožnik. Če informacije, ki jih zagotovi tožnik, niso dovolj jasne ali ustrezne ali če obrazec tožbe ni pravilno izpolnjen, sodišče tožniku omogoči, da obrazec dopolni ali popravi oziroma predloži dodatne informacije ali dokumente, razen kadar je zahtevek očitno neutemeljen ali nedopusten. Zahtevek se zavrne, če je očitno neutemeljen ali nedopusten. Če tožnik obrazca tožbe ne dopolni ali popravi v roku, ki ga je določilo sodišče, se zahtevek zavrže.

Postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek in se v celoti vodi na seji, zaprti za javnost. Sodišče lahko strankam odredi, naj nastopijo na sodišču, če meni, da je njihova navzočnost potrebna, ali če tako zahteva katera od strank. Tako zahtevo pa lahko tudi zavrne, kadar meni, da glede na okoliščine zadeve ustna obravnava ni potrebna. Razlogi za zavrnitev se navedejo pisno in zoper njih ni pritožbe.

Sodišče po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca tožbe toženi stranki pošlje obrazec za odgovor ter kopijo obrazca tožbe in kopije tožnikovih vlog. Tožena stranka mora ustrezno izpolnjen obrazec za odgovor predložiti v 30 dneh od vročitve dokumentov, poleg tega pa mora predložiti tudi kopije pisanj, ki jih namerava uporabiti. Tožena stranka lahko odgovori tudi na kak drug ustrezen način brez uporabe obrazca za odgovor. Sodišče bo tožniku takoj vročilo kopije odgovora tožene stranke, morebitnega nasprotnega zahtevka in njenih stališč. Če je tožena stranka vložila nasprotni zahtevek, mora tožnik v 30 dneh po njegovi vročitvi predložiti ustrezno izpolnjen obrazec za odgovor ali odgovoriti kako drugače. Nasprotni zahtevek, ki ga ni mogoče obravnavati po tem postopku, se izloči in obravnava po splošnem pravu. Sodišče lahko zahteva, naj stranke zagotovijo dodatne informacije v za to določenem roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni od prejema odgovora tožene stranke oziroma tožnika. Če je sodišče določilo rok, v katerem morajo stranke nastopiti pred sodiščem, jim je treba vročiti sodni poziv na obravnavo. Kadar koli sodišče določi rok za izvedbo procesnega dejanja, zadevno stranko seznani s posledicami neupoštevanja roka.

Sodišče bo sodbo izdalo v 30 dneh po prejemu vseh zahtevanih informacij oziroma, kadar je ustrezno, po ustni obravnavi. Če zadevna stranka odgovora ne pošlje v roku, sodišče izda sodbo v zvezi z glavnim zahtevkom ali nasprotnim zahtevkom na podlagi listin, priloženih sodnemu spisu. Sodba, ki jo izda prvostopenjsko sodišče, je izvršljiva od datuma izdaje in se vroči strankam.

1.7 Vsebina sodbe

1.8 Povračilo stroškov

Člen 1031 novega zakonika o civilnem postopku določa, da se stranki, ki ne uspe, naloži plačilo stroškov postopka na zahtevo nasprotne stranke. Vendar sodišče stranki, ki je uspela, ne bo prisodilo nepotrebnih izdatkov ali izdatkov, ki niso sorazmerni z vrednostjo zahtevka.

1.9 Možnost pritožbe

Člen 1032 novega zakonika o civilnem postopku določa, da se je mogoče zoper sodno odločbo pred sodiščem pritožiti samo v 30 dneh po vročitvi. Če obstajajo razlogi za to, lahko pritožbeno sodišče odloži izvršitev ob plačilu varščine v višini 10 % izpodbijane vrednosti. Odločitev pritožbenega sodišča se vroči strankam in je dokončna.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 31/07/2017

Spori majhne vrednosti - Slovenija


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V slovenskem pravnem sistemu imamo posebni postopek v sporih majhne vrednosti, ki je urejen v tridesetem poglavju Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Spori majhne vrednosti so po določbah ZPP spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 €. V postopku v gospodarskih sporih so spori majhne vrednosti spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 €. Spori majhne vrednosti so tudi spori, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, tožeča stranka pa je v tožbi navedla, da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek, ki ne presega 2.000,00 € (v gospodarskih sporih 4.000,00 €). Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori, v katerih je predmet tožbenega zahtevka izročitev premične stvari, katere vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, ne presega 2.000,00 € (v gospodarskih sporih 4.000,00 €). Za spore majhne vrednosti pa se ne štejejo spori o nepremičninah, spori iz avtorske pravice, spori, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme, spori v zvezi z varstvom konkurence ter spori zaradi motenja posesti.

1.2 Uporaba postopka

Uporaba postopka je opisana v odgovoru pod točko 1.1.. Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiščem, razen v primeru gospodarskega spora, ko o njem odloča okrožno sodišče.

1.3 Obrazci

Obrazci so pripravljeni le za postopek v sporih majhne vrednosti, ki ga stranka sproži na podlagi verodostojne listine. Izpolnjen obrazec se lahko vloži po elektronski poti na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttps://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html .  Gre za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se po vloženem obrazloženem ugovoru nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sicer pa za postopek v sporu majhne vrednosti nimamo v naprej pripravljenih obrazcev, s pomočjo katerih bi ga stranke lahko sprožile.

Za podrobnejše informacije o možnosti vlaganja vlog po elektronski pošti, prosimo poglejte temo "Avtomatizirana obdelava".

1.4 Pomoč

Stranke lahko zaprosijo za brezplačno pravno pomoč, ki se jim dodeli, če izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o brezplačni pravni pomoči ( ZBPP).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Nato lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo. Druga dejstva in dokazi, ki jih stranke navajajo kasneje, se ne upoštevajo. Rok za vložitev odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog znaša 8 dni.

1.6 Pisni postopek

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka

1.7 Vsebina sodbe

Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk. Sodnik lahko izdela pisno sodbo z dolgo obrazložitvijo ali sodbo s skrajšano obrazložitvijo.

1.8 Povračilo stroškov

O stroških postopka se odloči glede na uspeh v postopku. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške.

1.9 Možnost pritožbe

Zoper sodbo prve stopnje ali sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se lahko stranke pritožijo v roku 8 dni. Navedena sodba in sklep se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V postopkih v gospodarskih sporih majhne vrednosti se sme zoper sodbo pritožiti samo stranka, ki je napovedala pritožbo. V sporih majhne vrednosti ni revizije, razlogi za obnovo postopka pa so omejeni.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.sodisce.si/

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.pisrs.si/Pis.web/


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/03/2018

Spori majhne vrednosti - Slovaška


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Za spore majhne vrednosti ni posebnega postopka, temveč zanje veljajo splošne določbe o civilnih postopkih. V zvezi z zahtevki, ki ne presegajo 2 000 EUR in zahtevajo le preprosto oceno, ni obravnav.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Postopek je urejen v splošnih določbah o civilnih postopkih.

1.2 Uporaba postopka

Postopek se začne na predlog. Uporablja se običajni postopek za kakršen koli predlog za začetek postopka.

1.3 Obrazci

Posebni obrazci niso predpisani.

1.4 Pomoč

Stranke prejmejo pomoč v skladu s splošno obveznostjo sodišč, da strankam vedno svetujejo o njihovih procesnih pravicah in obveznostih ter o možnosti izbire odvetnika ali stika s centrom za pravno pomoč (Centrum právnej pomoci).

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.centrumpravnejpomoci.sk/

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Postopek je urejen v splošnih določbah o civilnih postopkih.

1.6 Pisni postopek

To je običajno enako kot pri drugih civilnih postopkih.

1.7 Vsebina sodbe

To je običajno enako kot pri drugih civilnih postopkih.

1.8 Povračilo stroškov

To je običajno enako kot pri drugih civilnih postopkih.

Sodišče odloči o stroških postopka glede na uspeh v postopku. Če stranka v postopku le deloma uspe, sodišče odloči, da se stroški sorazmerno povrnejo ali da nobena stranka ni upravičena do povračila stroškov postopka. Če je ena stranka iz procesnih razlogov odgovorna za prekinitev postopka, sodišče odloči, da se stroški postopka povrnejo nasprotni stranki. Če je ena stranka odgovorna za nastanek stroškov postopka, ki sicer ne bi nastali, sodišče odloči, da se ti stroški povrnejo nasprotni stranki. V izjemnih okoliščinah in iz razlogov, ki si zaslužijo posebno pozornost, sodišče odloči, da se stroški postopka ne povrnejo.

1.9 Možnost pritožbe

Stranka se lahko zoper sodbo pritoži na način, ki je običajen za civilne postopke. Pritožba se vloži pri sodišču, katerega odločba se izpodbija, in sicer v 15 dneh od vročitve odločbe.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 08/04/2019

Spori majhne vrednosti - Finska


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V veljavni finski zakonodaji niso predvideni posebni postopki glede na višino denarne terjatve, ki jo uveljavlja tožnik. Vendar se lahko primerna oblika postopka določi glede na vrsto zadeve. Vse faze celotnega pravnega postopka bodo v zadevi izvedene le, če obstajajo razlogi za to in če to želijo zadevne stranke. O zadevi lahko na primer odloči sodnik posameznik brez predhodne ustne obravnave ali na podlagi postopka, ki v celoti poteka pisno. Za nepravdne civilne zadeve obstaja poseben postopek. Nesporni zahtevki se obravnavajo po zgoraj opisanem poenostavljenem postopku (glej „Postopek za plačilni nalog – Finska“ in „Avtomatizirana obdelava – Finska“).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Kot je navedeno zgoraj, denarna vrednost zahtevka ni pomembna. Oblika postopka je odvisna od kvalitativne vsebine zadeve.

1.2 Uporaba postopka

Postopek v civilnih zadevah se začne z vložitvijo pisne vloge za začetek postopka pri okrožnem sodišču (käräjäoikeus). Nesporni zahtevki se lahko vložijo tudi z elektronsko vlogo (glej „Postopek za plačilni nalog – Finska“).

1.3 Obrazci

Na nacionalni ravni ni obrazcev, razen obrazca za obvestilo o namenu pritožbe zoper odločbo okrožnega sodišča. Nekatera okrožna sodišča so pripravila obrazce za določene vrste korespondence; običajno so to obrazci za vložitev tožbe ali odgovora na tožbo. Uporaba obrazcev ni obvezna.

Nesporni zahtevki se lahko vložijo tudi na elektronskem obrazcu (glej „Postopek za plačilni nalog – Finska“).

1.4 Pomoč

Pri vprašanjih v zvezi s postopkom po potrebi svetujejo sodne pisarne.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Če zahtevek ni sporen, dokazi niso potrebni. Če se uporabi izključno pisni postopek, bodo preučeni samo pisni dokazi. Ni posebnih določb, v skladu s katerimi bi za izvajanje dokazov v sporih majhne vrednosti veljala posebna pravila.

1.6 Pisni postopek

O zadevi se lahko odloči brez ustne obravnave samo na podlagi pisnih dokazov. V nepravdnih zadevah se vedno odloča na ta način. O spornih zahtevkih se lahko odloči samo na podlagi pisnega postopka, če je zadeva taka, da glavna obravnava ni potrebna in nobena od zadevnih strank ne nasprotuje uporabi pisnega postopka.

1.7 Vsebina sodbe

Posebne določbe o vsebini sodbe v sporih majhne vrednosti ne obstajajo.

1.8 Povračilo stroškov

Praviloma se neuspeli stranki naloži plačilo vseh utemeljenih pravnih stroškov, ki jih je imela nasprotna stranka pri izvedbi kakršnih koli potrebnih dejanj v zadevi. Vendar so bile za nesporne zahtevke in zadeve v zvezi z najemom stanovanjskih prostorov določene zgornje meje stroškov, ki se lahko povrnejo. V teh primerih je najvišji znesek stroškov, ki ga mora toženec, ki v postopku ne uspe, plačati tožniku, določen v preglednici stroškov.

1.9 Možnost pritožbe

Vrsta zadeve ne vpliva na pravico do pritožbe. Pritožbeni postopek je pri vseh zadevah enak. V roku je treba vložiti obvestilo o namenu pritožbe zoper odločbo okrožnega sodišča, pritožbe pa obravnava pritožbeno sodišče (hovioikeus).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 08/02/2018

Spori majhne vrednosti - Švedska


1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Da, na voljo je poseben postopek za civilne zadeve v sporih majhne vrednosti.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Posebni postopek v civilnih zadevah v sporih majhne vrednosti poteka pred rednim prvostopenjskim sodiščem (okrožno sodišče; „tingsrätt“), če vrednost tožnikove terjatve ne doseže zadevne mejne vrednosti. Ta je trenutno (od leta 2013) 22 500 SEK. Mejna vrednost ni določena z zakonom, temveč je odvisna od tako imenovane osnovne cene, kar pomeni, da se izračuna ob upoštevanju aktualnih sprememb cen.

1.2 Uporaba postopka

Uporaba tega postopka ni omejena samo na nekatere vrste zadev, na primer potrošniške spore v civilnih zadevah. Upoštevni merili pri tem sta, da je v zadevi vložena civilna tožba in da vrednost spora ne dosega mejne vrednosti. Postopka ni mogoče uporabiti v družinskih zadevah.

1.3 Obrazci

Za začetek postopka v sporih majhne vrednosti ni standardnega obrazca. Obstaja pa obrazec tožbe, ki ga je mogoče uporabiti ne glede na vrednost spora. Obrazec je na voljo na spletišču švedske nacionalne sodne uprave („Domstolsverket“) (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.domstol.se/) v Povezava se odpre v novem oknušvedščini in Povezava se odpre v novem oknuangleščini.

1.4 Pomoč

Ob predložitvi zadeve okrožnemu sodišču („tingsrätt“) je na voljo pomoč za začetek postopka. Državni organi imajo splošno, z zakonom določeno obveznost javne službe. Ta obveznost na primer pomeni, da je mogoče pri okrožnem sodišču po telefonu ali osebno dobiti splošne nasvete o sodnem postopku in pravilih, ki zanj veljajo. Poleg tega mora predsedujoči sodnik med pripravo na sodni postopek glede na naravo zadeve zagotoviti, da se pojasni predmet spora in da stranki navedeta, na kaj se nameravata v zadevi sklicevati. V praksi sodnik svoje dolžnosti izpolnjuje tako, da postavlja dodatna vprašanja in podaja pripombe.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Za postopke v sporih majhne vrednosti ni posebnih pravil. To pomeni, da se lahko predložijo ustni in pisni dokazi. Pisne izjave prič so dovoljene samo v nekaterih posebnih okoliščinah. Več informacij v zvezi s pravili o pridobivanju dokazov na podlagi švedskega prava je na voljo tukaj.

1.6 Pisni postopek

Sodišče lahko odloči tudi samo na podlagi pisnega postopka. Ta možnost se uporabi, če pri obravnavi zadeve ni potreben ustni postopek in ga nobena izmed strank ne zahteva.

1.7 Vsebina sodbe

Glede oblike sodbe v sporih majhne vrednosti ni posebnih pravil. Zahteve, navedene v nadaljevanju, veljajo za sodbe v vseh civilnih zadevah, vključno s sodbami v sporih majhne vrednosti. Sodba mora biti izdana v pisni obliki in mora v ločenih oddelkih vsebovati naslednje informacije: ime sodišča ter datum in kraj izdaje sodbe, imena strank in njunih zastopnikov ali svetovalcev, izrek sodbe, trditve in nasprotne trditve obeh strank ter okoliščine, na katerih temeljijo, in obrazložitev sodbe, vključno z informacijami o tem, kaj je bilo v zadevi dokazano.

1.8 Povračilo stroškov

Najpomembnejša značilnost zadev v sporih majhne vrednosti so posebna pravila v zvezi s stroški postopka. Stranka, ki v postopku uspe, je upravičena samo do nadomestila stroškov za eno uro pravnega svetovanja pri posameznem sodišču, sodne takse za vlogo, potnih stroškov in stroškov bivanja v zvezi s sodno obravnavo, stroškov pridobivanja dokazov od prič in stroškov prevoda dokumentov. Nadomestilo se izplača le, če so bili stroški priglašeni upravičeno, da je lahko stranka, ki je v postopku uspela, uveljavila svoje pravice. Nagrade pravnih zastopnikov, ki presegajo stroške ene ure pravnega svetovanja, se zato ne povrnejo.

1.9 Možnost pritožbe

Zoper sodbo nižjega sodišča je dovoljena pritožba na višje sodišče.

Za sodno presojo sodbe okrožnega sodišča („tingsrätt“) pri pritožbenem sodišču („hovrätt“) je potrebno dovoljenje za vložitev pritožbe. Dovoljenje za vložitev pritožbe se lahko izda le, če je obravnava pritožbe na sodišču višje stopnje pomembna za pravilno izvajanje zakonodaje, če obstajajo razlogi za spremembo odločbe okrožnega sodišča ali v primeru drugih utemeljenih razlogov za obravnavo pritožbe. Stranka v postopku, ki se želi pritožiti zoper sodbo okrožnega sodišča, mora to storiti pisno, pritožba pa mora na okrožno sodišče prispeti v treh tednih od izdaje sodbe.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/11/2015