Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Spori majhne vrednosti - Latvija

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V Latviji so na voljo posebni postopki za spore majhne vrednosti, kadar se zahtevek nanaša na izterjavo denarja ali izterjavo preživnine in skupni znesek terjatve ne presega 2 100 EUR.

Spori majhne vrednosti so urejeni v poglavju 30.3: členih 250.18–250.27 in poglavju 54.1: členih 449.1–449.12 zakona o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Postopki v sporih majhne vrednosti se uporabljajo samo, kadar se zahtevki nanašajo na izterjavo denarja ali izterjavo preživnine (člen 35(1)(1) in (3) zakona o civilnem postopku).

V postopku v sporih majhne vrednosti glavni dolg ali skupna plačila v primeru zahtevka za izterjavo preživnine ne smejo presegati 2 100 EUR na dan vložitve zahtevka. Pri zahtevkih za izterjavo preživnine se zgornja meja za skupni znesek plačil uporablja za vsakega otroka posebej, skupni znesek pa se nanaša na skupni znesek, ki ga je treba plačati v enem letu.

Določbe, ki urejajo spore majhne vrednosti v nacionalni zakonodaji, se ne uporabljajo za postopek v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. Povezava se odpre v novem oknu861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, razen za postopek za pritožbo zoper odločbe sodišča prve stopnje. Za zahtevke za izterjavo preživnine v čezmejnih zadevah v Evropski uniji se uporablja Uredba Sveta (ES) št. Povezava se odpre v novem oknu4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.

Državna taksa (valsts nodeva), ki se plača za vlogo, je 15 % zneska, ki se terja, vendar ne manj kot 71,41 EUR. Državna taksa se ne plača pri zahtevkih za izterjavo preživnine za otroka ali starša.

1.2 Uporaba postopka

Sodišče pri odločanju o sporih majhne vrednosti uporabi redni sodni postopek z nekaterimi izjemami, določenimi za spore majhne vrednosti. Zadevo začne obravnavati na podlagi pisne vloge.

Sodišče vloge ne obravnava, če ni sestavljena v skladu s členom Povezava se odpre v novem oknu250.20 zakona o civilnem postopku – tožnik ni uporabil vzorca za zahtevke v sporih majhne vrednosti ali navedel, ali zahteva sodno obravnavo v zvezi z zadevo.

Sodnik v takem primeru sprejme obrazloženo odločbo, da vloge ne bo nadalje obravnaval, jo pošlje tožniku in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Ta rok ne sme biti krajši od 20 dni od datuma, ko je odločba poslana. Zoper odločbo sodnika se je mogoče pritožiti v 10 dneh oziroma v 15 dneh, če oseba ne prebiva v Latviji.

1.3 Obrazci

Vloga in pripombe toženca morajo biti sestavljene na obrazcih, določenih z Uredbo kabineta ministrov (Ministru kabinets) št. 783 z dne 11. oktobra 2011 o obrazcih, ki se uporabljajo za zahtevke v sporih majhne vrednosti. Priloge k navedeni uredbi vključujejo naslednje obrazce:

  1. vlogo za zahtevek v sporu majhne vrednosti za izterjavo denarja;
  2. vlogo za zahtevek v sporu majhne vrednosti za izterjavo preživnine;
  3. pripombe na vlogo za zahtevek v sporu majhne vrednosti za izterjavo denarja;
  4. pripombe na vlogo za zahtevek v sporu majhne vrednosti za izterjavo preživnine.

Uredba je na voljo na zakonodajnem portalu uradnega lista Latvijas Vēstnesis: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.tiesas.lv/.

Poleg podatkov o tožniku in tožencu je treba na obrazcu za postopek v sporu majhne vrednosti navesti naslednje informacije:

  1. ime okrožnega ali mestnega sodišča (rajona (pilsētas) tiesa), pri katerem je tožba vložena: razen če sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bosta spore reševali pred sodiščem v drugem kraju, je treba zahtevek zoper osebo vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ali v primeru pravne osebe v kraju, kjer ima sedež (če je zahtevek povezan z dejavnostmi podružnice ali zastopstva pravne osebe, se lahko vloži tudi v kraju, kjer je podružnica ali zastopstvo).
    Informacije o pristojnosti sodišč in torej o tem, katero sodišče je treba navesti na obrazcu, je mogoče najti na spletnem portalu Povezava se odpre v novem oknuhttp://likumi.lv/doc.php?id=237849, rubrika Tiesas („sodišča“), Tiesu darbības teritorijas („krajevna pristojnost sodišč“);
  2. zastopnika tožnika, če tožnik želi, da njegove interese na sodišču zastopa druga oseba. Da bi lahko druga oseba nastopala kot zastopnik na sodišču, je treba sestaviti pooblastilo za zastopanje (pilnvara), ki ga overi notar, in ga navesti v stolpcu, v katerem se navede podlaga za zastopanje. Če stranko zastopa zapriseženi odvetnik (zvērināts advokāts), je treba zastopanje potrditi z dogovorom o zastopanju med stranko in odvetnikom s predplačilom honorarja (orderis), če pa v imenu stranke nastopa odvetnik, mora obstajati pisno pooblastilo za zastopanje (ki ga v takem primeru ni treba overiti pri notarju);
  3. predmet zahtevka: na obrazcu je treba navesti sporne pravice in pravna razmerja med tožnikom in tožencem, katerih obstoj ali neobstoj naj bi sodišče potrdilo in tako zaščitilo tožnikove pravice ali interese, zaščitene z zakonom;
  4. metodo za izračun zahtevanega zneska: na obrazcu za postopek v sporu majhne vrednosti je treba navesti glavni dolg, tj. višino dolga pred obrestmi in pogodbenimi kaznimi, pogodbene ali zakonske obresti in vsoto vseh teh postavk;
  5. na obrazcu je treba navesti dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in dokaze v podporo tem dejstvom, posebne določbe zakona, na katerih temelji zahtevek, in nazadnje ukrep, katerega sprejetje tožnik predlaga sodišču;
  6. tožbo mora podpisati tožnik ali njegov zastopnik ali tožnik skupaj z zastopnikom, če tako zahteva sodišče. Tožbi je treba priložiti listine, iz katerih je razvidno, da so bili izvedeni vsi postopki v zvezi s predhodno izvensodno preiskavo zadeve, ki se zahtevajo z zakonom, in ki utemeljujejo dejstva, na katerih temelji zahtevek.

1.4 Pomoč

Zakon o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o pravni pomoči v sporih majhne vrednosti. Oseba ima lahko zastopnika v sporu majhne vrednosti.

Če tožnik želi, da njegove interese na sodišču zastopa druga oseba in tožbo vloži zastopnik, mora tožba vsebovati zastopnikovo ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in naslov za korespondenco s sodiščem, če je zastopnik pravna oseba, pa njeno številko vpisa v register in sedež. Zastopnik v civilnem postopku je lahko vsaka fizična oseba, ki je dopolnila 18 let, za katero ni odrejeno skrbništvo in za katero ne velja nobena od omejitev iz člena 84 zakona o civilnem postopku. Če druga oseba nastopa kot zastopnik na sodišču, jo mora za to pooblastiti zadevna stranka, in sicer s pooblastilom za zastopanje, ki ga overi notar. Oseba, ki bo imela zastopnika, lahko drugo osebo za delovanje v njenem imenu pooblasti ustno na sodišču, to pa je treba vpisati v zapisnik sodne obravnave. Zastopnik pravne osebe mora imeti pisno pooblastilo za zastopanje ali listine, ki potrjujejo, da je oseba uradnik, ki ima pravico do zastopanja pravne osebe brez posebnega pooblastila. Če stranko zastopa zapriseženi odvetnik, je treba zastopanje potrditi z dogovorom o zastopanju med stranko in odvetnikom s predplačilom honorarja, če pa v imenu stranke nastopa odvetnik, mora obstajati pisno pooblastilo za zastopanje (ki ga v takem primeru ni treba overiti pri notarju). Če ima oseba zastopnika, potrebne listine pri sodišču vloži in podpiše zastopnik, ki deluje v imenu osebe v skladu s pooblastilom za zastopanje.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Za izvajanje dokazov veljajo splošne določbe zakona o civilnem postopku. Dokazi v postopku v sporu majhne vrednosti so torej lahko pripombe strank ali tretjih oseb, izjave prič, pisni dokazi in izvedenska mnenja.

1.6 Pisni postopek

Sodnik začne postopek v sporu majhne vrednosti na podlagi pisne vloge. Tožencu se pošlje izvod vloge, kopije listin, ki so ji priložene, in obrazec za pripombe. Toženec lahko pripombe predloži v 30 dneh. Sodišče toženca tudi obvesti, da se lahko sodna odločba v zadevi izda, tudi če ne predloži pripomb, in da lahko zahteva polno obravnavo na sodišču. Ko sodišče pošlje dokumente strankam, jim pojasni njihove procesne pravice, jih seznani s sestavo sodišča, ki bo obravnavalo zadevo, in pojasni, kako lahko stranka predlaga izločitev sodnika. Z zakonom o civilnem postopku so strankam podeljene procesne pravice v zvezi s pripravo zadeve za obravnavo, ki jih lahko uresničijo najpozneje sedem dni pred datumom, določenim za odločanje o zadevi.

Toženec lahko pripombe predloži na obrazcu, ki ga je odobril kabinet ministrov. To je eden od obrazcev v prilogi k Uredbi kabineta ministrov št. 783 z dne 11. oktobra 2011 o obrazcih, ki se uporabijo za zahtevke v sporih majhne vrednosti (obrazec je na voljo na portalu latvijskih sodišč: http://likumi.lv/doc.php?id=237849). Toženec mora v pripombah navesti naslednje informacije:

  1. ime sodišča, kateremu so pripombe predložene;
  2. ime, priimek in osebno identifikacijsko številko tožnika ter kraj, v katerem ima prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa kraj, v katerem ima dejansko prebivališče; v primeru pravne osebe ime, številko vpisa v register in sedež pravne osebe;
  3. ime, priimek in osebno identifikacijsko številko toženca ter kraj, v katerem ima prijavljeno stalno prebivališče, in dodatni naslov, ki ga je prijavil toženec, če tega ni, pa kraj, v katerem ima dejansko prebivališče; v primeru pravne osebe ime, številko vpisa v register in sedež pravne osebe; poleg tega lahko toženec za korespondenco s sodiščem navede tudi drug naslov;
  4. opravilno številko in predmet zahtevka;
  5. ali v celoti ali delno priznava zahtevek;
  6. ugovore zoper zahtevek ter razloge in pravne določbe, na katerih temeljijo;
  7. dokaze v podporo ugovorom zoper zahtevek;
  8. predloge za sodišče za izvedbo dokazov;
  9. ali želi povračilo sodnih stroškov;

10.  ali želi povračilo stroškov, povezanih z vodenjem zadeve, pri čemer mora navesti znesek in priložiti listine, ki utemeljujejo znesek;

11.  ali zahteva sodno obravnavo zadeve;

12.  druge okoliščine, ki so po mnenju toženca pomembne za odločitev o zadevi;

13.  druge zahteve;

14.  seznam listin, priloženih pripombam;

15.  datum in kraj sestave pripomb.

Toženec lahko v 30 dneh od dneva, ko mu je poslana tožba, vloži nasprotno tožbo, če: (1) je med terjatvami v prvotni tožbi in nasprotni tožbi mogoč pobot; (2) bi dopustitev nasprotne tožbe sodišču preprečila ugoditev vsem zahtevkom v prvotni tožbi ali njihovemu delu; (3) sta nasprotna tožba in prvotna tožba medsebojno povezani ter se lahko zadeva reši hitreje in pravilneje, če se obravnavata skupaj. O zadevi se razsoja v skladu s postopkom za spore majhne vrednosti, če se tudi nasprotna tožba nanaša na spor majhne vrednosti, kar pomeni, da je v okviru dopustne zgornje meje in ustrezno sestavljena.

Če znesek, ki se zahteva v nasprotni tožbi, presega zgornjo mejo za spore majhne vrednosti ali se nasprotna tožba ne nanaša na izterjavo denarja ali preživnine, sodišče zadevo obravnava v skladu z rednim sodnim postopkom.

Če stranki ne zahtevata sodne obravnave zadeve in po mnenju sodišča obravnava ni potrebna, se o sporih majhne vrednosti odloča s pisnim postopkom, pri čemer sta stranki pravočasno obveščeni o datumu, ko je mogoče v sodnem tajništvu dobiti izvod sodne odločbe. Ta datum se nato šteje kot datum sestave popolne sodne odločbe.

Sodišče zadevo prouči na obravnavi v skladu z rednim sodnim postopkom, če tako zahteva katera od strank ali če je po mnenju sodišča potrebna obravnava.

Če kraj prebivališča osebe ali kraj, kjer se oseba zadržuje, ni v Latviji in je njen naslov znan, se dostava in vročitev sodnih listin izvedeta v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Latvijo, ali v skladu z zakonodajo Evropske unije, zlasti s postopkom iz člena 13 Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba sodišča se razglasi tako, da se strankam izda izvod sodbe takoj, ko je sodba sestavljena.

Izvod sodbe se lahko pošlje po pošti ali, če je mogoče, kako drugače v skladu s postopki za dostavo in vročitev sodnih listin, določenimi v zakonu o civilnem postopku. Izvod sodbe je treba poslati takoj po datumu, ko je sestavljena popolna sodba. Datum prejetja sodbe ne vpliva na roke.

Sodba v sporu majhne vrednosti mora biti v skladu z določbami o vsebini sodb iz zakona o civilnem postopku. Sestavljena je iz štirih delov:

  1. v uvodnem delu je navedeno, da je sodba izdana v imenu Republike Latvije, navedeni so datum izdaje sodbe, ime sodišča, ki jo je izdalo, sestava sodišča, sodni tajnik, navzoč na obravnavi sodišča, stranke v zadevi in predmet spora;
  2. v opisnem delu so predstavljeni zahtevek tožnika, morebiten nasprotni zahtevek toženca, vloženi ugovori in vsebina pripomb, ki so jih predložile stranke;
  3. v obrazložitvi sodbe so predstavljeni dejstva, ugotovljena v zadevi, dokazi, na katerih temeljijo ugotovitve sodišča, in razlogi za morebitno zavrnitev dokazov. V tem delu so navedeni tudi zakoni in predpisi, ki jih je sodišče uporabilo, sodna presoja dejstev in ugotovitve sodišča v zvezi z veljavnostjo ali neveljavnostjo zahtevka. Če je toženec v celoti priznal zahtevek, so v obrazložitvi sodbe navedeni samo zakoni in predpisi, ki jih je uporabilo sodišče;
  4. v izreku je navedeno samo, ali je sodišče v celoti ali delno ugodilo tožbi oziroma ali jo je v celoti ali delno zavrnilo, navedena pa je tudi vsebina razsodbe. Določeno je tudi, komu se naloži plačilo stroškov in v kakšnem deležu, navedeni so rok za prostovoljno izvršitev sodbe, rok in postopki za morebitno pritožbo ter datum sestave popolne sodbe.

Stranke v zadevi se lahko zoper sodbo v sporu majhne vrednosti pritožijo iz razlogov za pritožbo, navedenih v zakonu o civilnem postopku.

1.8 Povračilo stroškov

Za spore majhne vrednosti veljajo splošna pravila v zvezi s plačilom sodnih stroškov.

Ob izdaji sodbe se neuspeli stranki naloži plačilo vseh sodnih stroškov stranke, ki je uspela. Če je tožbi ugodeno le delno, se tožencu naloži plačilo sodnih stroškov tožnika sorazmerno z zahtevki, ki jim je bilo ugodeno, tožnik pa mora plačati sodne stroške toženca sorazmerno z zahtevki, ki so bili zavrnjeni. Državna taksa (valsts nodeva) se ne povrne za posebno pritožbo (blakus sūdzība) zoper odločbo sodišča ali, če je bila izdana zamudna sodba, za zahtevek za ponovno uvedbo postopka in novo odločanje o zadevi.

Če tožnik odstopi od tožbe, mora povrniti sodne stroške, ki jih je imel toženec. V takem primeru toženec ne povrne sodnih stroškov, ki jih je plačal tožnik, če pa tožnik odstopi od tožbe, ker je toženec prostovoljno poravnal terjatev po vložitvi tožbe, lahko sodišče na tožnikovo zahtevo tožencu odredi, naj plača sodne stroške tožnika.

Prav tako lahko sodišče, če tožba ostane nerešena, na zahtevo toženca odredi tožniku, naj poravna sodne stroške toženca.

Če je tožnik oproščen sodnih stroškov, se lahko tožencu odredi plačilo sodnih stroškov državi sorazmerno z delom tožbe, ki mu je bilo ugodeno.

1.9 Možnost pritožbe

Pritožba (apelācija) zoper sodbo sodišča prve stopnje se lahko vloži, če je:

  • sodišče napačno uporabilo ali razlagalo pravilo materialnega prava, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi;
  • sodišče kršilo pravilo procesnega prava, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi;
  • sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje ali napačno presodilo dokaze ali zagotovilo nepravilno pravno presojo okoliščin zadeve, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi.

Če je bilo o sporu majhne vrednosti odločeno s pisnim postopkom, začne rok za pritožbo zoper sodbo teči z dnem, ko je sodba sestavljena.

Poleg točk, navedenih v zakonu o civilnem postopku, je treba v pritožbi, s katero se zatrjuje, da je sodba napačna, navesti naslednje:

  • katero pravilo materialnega prava je sodišče prve stopnje napačno uporabilo ali razlagalo ali katero pravilo procesnega prava je kršilo in kako je to vplivalo na odločitev v zadevi;
  • katere ugotovitve dejanskega stanja, ki jih je izpeljalo sodišče prve stopnje, so nepravilne, kateri dokazi so bili nepravilno ocenjeni, iz česa je razvidno, da je pravna presoja okoliščin napačna, in kako je to vplivalo na odločitev v zadevi.

Sodnik sodišča prve stopnje odloči, ali je pritožba dopustna: če ni v skladu z zahtevami zakona o civilnem postopku ali če niso bile priložene vse potrebne kopije ali če niso bili predloženi ustrezno overjeni prevodi pritožbe in kopij priloženih listin, kadar se to zahteva, sodnik določi rok, v katerem je treba odpraviti pomanjkljivosti.

Če so pomanjkljivosti odpravljene v določenem roku, se šteje, da je bila pritožba vložena na dan, ko je bila prvič vložena. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožba ni bila vložena, in se vrne pritožniku.

Pritožba, ki ni podpisana ali jo je vložila oseba, ki za to ni bila ustrezno pooblaščena, ali za katero ni bila plačana državna taksa, se ne sprejme in se vrne pritožniku. Odločbe o zavrnitvi sprejetja pritožbe ni mogoče izpodbijati.

Ko se sodnik pritožbenega sodišča prepriča, da so bili izpolnjeni postopki za vložitev pritožbe, v 30 dneh od prejetja pritožbe odloči o začetku pritožbenega postopka; v nekaterih primerih tako odločitev sprejmejo trije sodniki v kolegiju.

Če obstaja vsaj eden od mogočih razlogov za pritožbo, sodnik sprejme odločitev o začetku pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvesti stranke ter jim sporoči rok za predložitev pisnih pripomb.

Če sodnik, imenovan za sprejetje odločitve o pritožbi, meni, da se pritožbeni postopek ne bi smel začeti, o vprašanju odločajo trije sodniki v kolegiju.

Če vsaj eden od njih meni, da obstaja vsaj eden od mogočih razlogov za začetek pritožbenega postopka, sodniki sprejmejo odločitev o začetku pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvestijo stranke.

Če sodniki soglasno menijo, da ni razlogov za začetek pritožbenega postopka, sprejmejo odločitev o zavrnitvi začetka pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvestijo stranke. Ta odločitev je v obliki resolucije (rezolūcija) in je ni mogoče izpodbijati.

Stranke lahko v 20 dneh od obvestila pritožbenega sodišča o začetku pritožbenega postopka predložijo pisne pripombe na pritožbo in jih pošljejo v toliko izvodih, kolikor je strank.

Stranka lahko v 20 dneh od obvestila o začetku pritožbenega postopka vloži nasprotno pritožbo. Če je vložena nasprotna pritožba, sodišče pošlje izvode drugim strankam.

O pritožbah v sporih majhne vrednosti se navadno odloča s pisnim postopkom; stranke so pravočasno obveščene o datumu, ko je mogoče v sodnem tajništvu dobiti izvod sodbe, ter o sestavi sodišča in pravici do predloga za izločitev sodnika. Za sodbo se šteje, da je bila sestavljena na dan, ko je mogoče v sodnem tajništvu dobiti izvod sodbe. Vendar se o pritožbi v sporu majhne vrednosti lahko odloča na sodni obravnavi, če je po mnenju sodišča to potrebno.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča ni mogoče vložiti zahteve za revizijo, pravnomočnost pa nastopi z razglasitvijo ali, če se o zadevi odloča s pisnim postopkom, z dnem, ko je sodba sestavljena.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 07/02/2019