Затваряне

БЕТА ВЕРСИЯТА НА ПОРТАЛА ВЕЧЕ Е НА РАЗПОЛОЖЕНИЕ!

Посетете БЕТА версията на Европейския портал за електронно правосъдие и дайте мнение за вашето посещение!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Specializirana sodišča - Nemčija

Тази страница е машинно преведена и качеството ѝ не може да бъде гарантирано.

Качеството на този превод е оценено като: ненадеждно

Мислите ли, че този превод е полезен?

Ta oddelek vsebuje informacije o specializiranih sodiščih v Nemčiji.


Specializirana sodišča

Višja delovna sodišča

Delovna sodišča v glavnem obravnavajo spore delovnega prava, ki izhajajo iz pogodbenih razmerij med zaposlenimi in delodajalci (individualno delovno pravo). Obravnavajo tudi spore v zvezi s kolektivnimi pogodbami, npr. v zvezi s sindikati in združenji delodajalcev (kolektivno delovno pravo) ali med delodajalcem in odborom za dela.

Sodišča prve stopnje so delovna sodišča (kot sodišča zveznih dežel). Senat Labour Court je senat. Načeloma odloča s strokovnim sodnikom kot predsednikom in dvema častnima sodnikoma, od katerih je eden zaposlen pri zaposlenih, drugi pa iz kroga delodajalcev. Nekatere odločitve, ki niso vključene v ustni postopek, sprejme predsedujoči sodnik brez prispevkov sodnikov porotnikov.

„Višja delovna sodišča“ (Landesarbeitsgerichte, ki so tudi sodišča zveznih dežel) so pristojna za obravnavanje pritožb in pritožb zoper sodbe delovnega sodišča. Ta sodišča so sestavljena tudi iz enega strokovnega sodnika in dveh sodnikov porotnikov (enega s področja zaposlenega in drugega s področja delodajalca).

Zvezno delovno sodišče ( Povezava se odpre v novem oknuBundesarbeitsgericht) na zvezni ravni sprejme odločbo. Razsodišče sestavljajo predsednik, dva poklicna sodnika in en častni sodnik iz okrožij delavcev in delodajalcev.

Upravno pravosodje

Za ocenjevanje upravnih odločitev so odgovorne tri različne veje sodišč: splošna upravna sodišča, socialna in finančna pristojnost. Pomembna značilnost splošnih upravnih sodišč ter socialnih in finančnih sodišč je, da uporabljajo načelo, da je sodišče dolžno izpolnjevati dejstva (Amtsermittlung). To načelo uradne preiskave upravičuje obveznost sodišč, da preiščejo dejstva po uradni dolžnosti (tj. ne le na zahtevo stranke ali na podlagi dokazov, ki so jih predložile stranke), saj materialna resnica sodnih odločb vpliva na javni interes.

Splošna upravna sodišča

Splošna upravna sodišča imajo tri stopnje pristojnosti (primeri).

  1. Prva stopnja: Upravna sodišča
  2. Druga faza: Vrhovno upravno sodišče (ali upravna sodišča) posameznih dežel
  3. zadnja stopnja: Povezava se odpre v novem oknuZvezno upravno sodišče.

Na prvi stopnji so upravna sodišča načeloma pristojna. Višja upravna sodišča so primarno pritožbena sodišča, ki s pravnega in dejanskega vidika preučujejo odločbe sodišč prve stopnje. Z redkimi izjemami je zvezno upravno sodišče pritožbeno sodišče, ki preučuje le pravna vprašanja („Revision“).

Splošni upravni pravosodni sistem je običajno odgovoren za spore med državljani in upravo glede pravilne uporabe upravnih zakonov in upravnih aktov. Namesto upravnih sodišč so redna sodišča pristojna, če uprava ni izvajala javne oblasti v zadevi, ampak je delovala kot zasebna družba. To velja za vse spore, ki izhajajo iz te dejavnosti. Poleg tega so vsi spori izključeni iz splošnega upravnega pravosodnega sistema, za katerega je na podlagi zakonodaje pristojno drugo sodišče (kot je davčno sodišče, socialno sodišče ali redna sodišča).

Sodni oddelki upravnih sodišč so zbornice, ki jih na splošno zasedajo trije poklicni sodniki in dva častna sodnika. Senat višjega upravnega sodišča običajno sestavljajo trije poklicni sodniki. Senat zveznega upravnega sodišča je načeloma zapolnjen s petimi poklicnimi sodniki. Na upravnih sodiščih se lahko zadeve prenesejo na enega samega sodnika.

Socialna sodišča

Sistem socialne pravičnosti je razdeljen na popolnoma enak način kot splošni upravni pravosodni sistem v treh primerih, z ustrezno delitvijo dela. Socialna sodišča so načeloma pristojna na prvi stopnji. Pritožbena sodišča so 14 državna socialna sodišča, pri Povezava se odpre v novem oknu čemer je Bundessocialgericht, razen redkih izjem, pritožbeno sodišče.

Sodišča socialne pravičnosti so večinoma pristojna za reševanje sporov v zvezi s socialno varnostjo (pokojnine, nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer bolezni in zavarovanje za dolgotrajno nego), zavarovanjem za primer brezposelnosti, osnovnim zavarovanjem za iskalce zaposlitve in socialno varnostjo (zlasti socialno pomočjo, dajatvami v okviru Zakona o dajatvah za azil, nekaterimi zadevami v zvezi z invalidskim pravom). Senati kot senati socialnih sodišč so zaposleni v strokovnem sodniku in po dveh častnih sodnikih. Senat deluje kot ustanovitev višjega socialnega sodišča in sozialgericht s tremi poklicnimi sodniki in dvema častnima sodnikoma.

Finančna sodišča

Finančna sodišča so finančna sodišča prve stopnje in Povezava se odpre v novem oknuzvezno finančno sodišče, ki deluje kot pritožbeno sodišče. Pristojnost finančnih sodišč večinoma zajema spore v zvezi z javnimi dajatvami, davki in carinami. Senati davčnega sodišča so sestavljeni iz treh strokovnih sodnikov in dveh častnih sodnikov. Senat zveznega finančnega sodišča je načeloma sestavljen iz petih poklicnih sodnikov. Na finančnih sodiščih prve stopnje se lahko obrnejo tudi na posameznega sodnika.

Druga specializirana sodišča

Zvezno ustavno sodišče

Zvezno Povezava se odpre v novem oknuustavno sodišče zagotavlja skladnost s temeljnim zakonom na zvezni ravni. Njene odločitve temeljijo na ustavnem pravu (Grundgesetz). Zdaleč največje število postopkov pred zveznim ustavnim sodiščem so ustavne pritožbe. Vlagajo jih državljani, ki trdijo, da sodba, vladni ukrep ali zakonodajni akt krši njihove temeljne pravice. Ustavna pritožba je običajno dopustna le, če so zoper vsa druga pristojna sodišča vložena pritožba, to je zoper odločitve v skrajni sili. Samo v izjemnih okoliščinah je mogoče ustavno pritožbo vložiti neposredno zoper zakon.

Obstaja več drugih vrst postopkov. Ti vključujejo predvsem abstrakten ali vsebinski sodni nadzor ustavnosti zakonov in postopkov za preverjanje, ali so ustavne institucije delovale zunaj svojega področja pristojnosti. Nekatere odločbe zveznega ustavnega sodišča imajo lahko pravno moč. Sodišče ima dva oddelka (senat), ki ga sestavlja osem sodnikov. Sodišče prve stopnje sprejme odločitev v senatih treh sodnikov, vsak senat ali senat; v večini primerov brez zaslišanja.

Deželna ustavna sodišča (Landesverfassungsgerichte/Staatsgerife)

„Regionalna ustavna sodišča“ so ustavna sodišča zadevnih zveznih dežel. Večinoma rešujejo ustavne spore v zvezi z deželnim pravom (Landesrecht), ki ureja tudi njihovo praktično sestavo, upravne postopke in obseg pristojnosti.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZvezno delovno sodišče (Bundesarbeitsgericht)

Povezava se odpre v novem oknuZvezno upravno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuBundessocialomzialgericht (zvezno socialno sodišče)

Povezava se odpre v novem oknuBundesfinanzhof

Povezava se odpre v novem oknuZvezno ustavno sodišče


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 16/09/2019