Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Portugalska

Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

KAZALO

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V skladu s portugalskim pravom mora sodnik sodišča, ki je zaprosilo, izpovedbe oseb, zaslišanih prek videokonference, pridobiti neposredno, tj. brez posredovanja sodnika zaprošenega sodišča. To je pravilo za notranje zadeve, v katerih se izvaja zaslišanje prek videokonference. Enak postopek se uporablja v čezmejnih zadevah, v katerih sodišče države članice, ki je zaprosila, zaprosi za zaslišanje prek videokonference na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

Druga možnost v čezmejnih zadevah je, da sodišče države članice, ki je zaprosila, zaprosi za zaslišanje prek videokonference na podlagi členov 10 do 12 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

Glavna nacionalna postopkovna pravila, s katerimi se ureja zbiranje dokazov z izpovedbami izvedencev, prič in strank prek videokonference, so:

Izvedenci

Člen 486 zakonika o civilnem postopku (Código de Processo Civil)

Udeležba izvedencev na končni obravnavi

1 – Če to zahteva ena od strank ali odredi sodišče, se izvedenci udeležijo končne obravnave, da bi pod prisego zagotovili vsa pojasnila, ki se zahtevajo od njih.

2 – Izvedenci iz strokovnih institucij, laboratorijev ali uradnih služb se zaslišijo prek telekonference na njihovem delovnem mestu.

Priče

Člen 502 zakonika o civilnem postopku

Zaslišanje prek telekonference

1 – Priče, ki prebivajo zunaj okrožja ali zadevnega otoka v primeru avtonomnih regij, zastopajo stranke v skladu s členom 507(2), če so te v ta namen podale izjavo, da se ponudijo za priče, ali pa se priče zaslišijo prek telekonference na posebni obravnavi na okrožnem sodišču, na območju katerega prebivajo.

2 – Sodišče, ki obravnava zadevo, določi datum obravnave po posvetovanju s sodiščem, na katerem bo priča pričala, in povabi pričo na sodišče.

3 – Na datum zaslišanja priče dokažejo istovetnost uradniku sodišča, na katerem poteka pričanje, od tega trenutka pa zaslišanje vodijo sodišče, ki obravnava zadevo, in zagovornika obeh strank prek telekonference, ne da bi bilo potrebno posredovanje sodnika sodišča, na katerem poteka pričanje.

4 – Priče, ki prebivajo v tujini, se zaslišijo prek telekonference, kadar so v kraju, kjer prebivajo, na voljo potrebna tehnična sredstva.

5 – V zadevah, ki jih obravnavajo sodišča metropolitanskih območij Lizbone in Porta, se zaslišanje prek telekonference ne izvede, če priča prebiva v zadevnem okrožju, razen v primerih, določenih v členu 520.

Člen 520 zakonika o civilnem postopku

Neposredno komuniciranje med sodiščem in pričo

1 – Če oseba, ki mora pričati, ne more pravočasno priti na sodišče ali bo izjemno težko pravočasno prišla na sodišče, lahko sodnik s soglasjem strank odloči, da se pojasnilo, potrebno za sprejetje ustrezne odločitve v zadevi, zagotovi po telefonu ali drugih sredstvih neposrednega komuniciranja med sodiščem in pričo, če je narava dejstev, ki jih je treba raziskati ali pojasniti, združljiva s postopkom.

2 – Sodišče mora s sredstvi, ki so mu na voljo, zagotoviti, da je pričanje verodostojno in svobodno, zlasti z določitvijo, da pričo med pričanjem spremlja sodni uradnik ter da se vsebina pričanja in okoliščine, v katerih je potekalo, zapišejo v zapisnik.

3 – Za zadeve, ki spadajo pod ta člen, se uporabljajo določbe člena 513 [prisega in predhodno zaslišanje s strani sodnika] in prvi del odstavka 4 predhodnega člena [sodnik lahko odredi, naj se pričanje ponovi v njegovi navzočnosti].

Stranke

Člen 456 zakonika o civilnem postopku

Čas in kraj pričanja

1 – Pričanje je treba praviloma opraviti na končni obravnavi, razen če je nujno ali če priča ne more priti na sodišče.

2 – Pravila za pričanje prek telekonference, določena v členu 502, se uporabljajo za stranke, ki prebivajo zunaj okrožja ali zadevnega otoka v primeru avtonomnih regij.

3 – Pričanje se lahko opravi tudi na predhodni obravnavi, pri čemer se v takem primeru uporabljajo določbe predhodnega odstavka z ustreznimi prilagoditvami.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Posebne omejitve niso določene. V skladu s portugalskim pravom se lahko prek videokonference zaslišijo priče, stranke in izvedenci, kot je določeno z zgoraj navedenimi pravnimi pravili.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Splošno pravilo je, da mora biti oseba prek videokonference zaslišana na sodišču. Vendar pa se lahko izvedenci iz uradnih služb prek videokonference zaslišijo na njihovem delovnem mestu. Izjemoma lahko sodišče v okoliščinah, določenih v členu 520 zakonika o civilnem postopku (naveden v odgovoru na vprašanje 1), prek videokonference zasliši osebo kje drugje, ne na sodišču.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, zaslišanja prek videokonference se vedno snemajo s sistemom za snemanje zvoka na sodišču v skladu z določbami člena 155 portugalskega zakonika o civilnem postopku.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Kadar je Portugalska zaprošena država članica, je jezik zaslišanja odvisen od okoliščin:

(a) pri zaprosilih na podlagi členov 10 do 12 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 se uporablja portugalski jezik. Če morajo biti zaslišani tuji državljani, lahko ti uporabljajo drug jezik, če ne govorijo portugalsko. V takem primeru mora sodišče, ki je zaprosilo, o tem obvestiti zaprošeno sodišče, tako da lahko to povabi tolmača, ki bo navzoč na zaprošenem sodišču;

(b) pri zaprosilih na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 se uporablja jezik, ki je določen v nacionalni zakonodaji države članice sodišča, ki je zaprosilo. Če morajo biti zaslišane osebe, ki ne govorijo navedenega jezika, lahko sodišče, ki je zaprosilo, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo povabi tolmača, ki bo navzoč na sodišču, ki je zaprosilo. Druga možnost je, da sodišče, ki je zaprosilo, zaprosi (zaprošeno) portugalsko sodišče, naj povabi tolmača, ki bo navzoč na zaprošenem sodišču.

V vseh primerih, navedenih v točkah (a) in (b), v katerih je treba povabiti tolmača, ki bo navzoč na sodišču zaprošene države članice, zaprošeno sodišče pozove sodišče države članice, ki je zaprosila, naj plača nagrado za tolmača, kot je določeno v členu 18(2) Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

To je bilo navedeno že v odgovoru na vprašanje 6.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V portugalskem pravu je postopek za ureditev zaslišanja in vabilo osebe na sodišče določen zlasti v členih 7(3), 172(5) in (6), 220, 247(2), 251(1), 417, 507, 508 in 603 portugalskega zakonika o civilnem postopku.

Na splošno je sodno tajništvo odgovorno, da na svojo pobudo povabi priče, izvedence, stranke in njihove zastopnike, kadar morajo ti v skladu s sodno odredbo nastopiti v sodnem postopku. Zlasti kadar stranka zahteva zaslišanje priče prek videokonference, je sodno tajništvo odgovorno za vabilo te priče.

Obvestila, katerih namen je povabiti priče, izvedence ali druge stranske osebe (npr. tolmača ali tehničnega svetovalca) na sodišče, se pošljejo s priporočeno pisemsko pošiljko, v njih pa so navedeni datum, kraj in namen zglasitve na sodišču. Za obvestila se šteje, da so bila vročena tudi, če prejemnik zavrne sprejem pisma; izvajalec poštnih storitev mora to evidentirati.

Obvestila, katerih namen je povabiti stranko, da bi bila navzoča v sodnem postopku ali da bi pričala, se pošljejo s priporočeno pisemsko pošiljko, naslovljeno na zadevno stranko, v njih pa so navedeni datum, kraj in namen zglasitve na sodišču. Če ima v takem primeru stranka odvetnika ali če jo sočasno zastopata odvetnik in pravni svetovalec, je treba obvestiti tudi njiju.

Zastopniki strank se obvestijo elektronsko v skladu s členom 25 ministrskega izvedbenega odloka (Portaria) št. 280/2013 z dne 26. avgusta 2013. Datum izdaje obvestila je potrjen v informacijskem sistemu.

V pravu ni izrecno določeno, koliko pred zaslišanjem je treba poslati obvestilo. V vseh zgoraj navedenih primerih se šteje, da je bilo obvestilo vročeno tretji dan po tem, ko je bilo poslano s priporočeno pisemsko pošiljko ali ko je bilo izdano elektronsko. Če tretji dan ni delovni dan, se šteje, da je bilo obvestilo vročeno prvi naslednji delovni dan. Iz praktičnih razlogov je torej treba upoštevati vsaj ta rok za obvestilo v zvezi z datumom zaslišanja, da se za obvestilo lahko šteje, da je bilo ustrezno vročeno.

V nujnih primerih se lahko priče, izvedenci, druge stranske osebe, stranke ali njihovi zastopniki povabijo (ali njihova vabila prekličejo) s telegramom, po telefonu ali s podobnimi komunikacijskimi sredstvi. Telefonski klic se vedno dokumentira v spisu o zadevi in potrdi v pisni obliki.

Če se oseba, ki bi morala biti navzoča, ne zglasi na sodišču, mora svojo odsotnost utemeljiti na sami obravnavi ali v petih dneh (koledarskih dneh; če pa zadnji dan ni delovni dan, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne).

V portugalskem pravu so določeni naslednji prisilni ukrepi za primere, v katerih se oseba ne zglasi na sodišču. Če se na sodišču ne zglasi priča, ki je bila ustrezno obveščena in svoje odsotnosti ni utemeljila v predpisanem roku, se ji naloži denarna kazen, sodnik pa lahko odredi njeno prisilno privedbo. Ti kazni se ne uporabljata, če je obravnava preložena iz drugih razlogov in ne zaradi odsotnosti priče. Če se na sodišču ne zglasi izvedenec ali druga stranska oseba, ki je bila ustrezno obveščena in svoje odsotnosti ni utemeljila v predpisanem roku, se ji naloži denarna kazen. Če se na sodišču ne zglasi ena od strank, ki je bila ustrezno obveščena in svoje odsotnosti ni utemeljila v predpisanem roku, se ji naloži denarna kazen, sodišče pa lahko njeno odklonitev prosto razlaga za dokazne namene. Poleg tega lahko sodišče obrne dokazno breme, če meni, da zaradi odklonitve stranke, da se zglasi na sodišču, dokaznemu bremenu ni mogoče zadostiti.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški za uporabo videokonference se ne zaračunajo.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Kadar portugalsko sodišče pošlje zaprosilo v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001, osebo, ki naj bi bila zaslišana, povabi na določeno sodišče v drugi (zaprošeni) državi članici po pošti, in sicer na enega od načinov, navedenih v odgovoru na vprašanje 8, odvisno od primera. Ta možnost obvestila po pošti je predvidena v členu 14 Uredbe (ES) št. 1393/2007 z dne 13. novembra 2007. Oseba, ki naj bi bila zaslišana, je v obvestilu obveščena, da je njeno sodelovanje na zaslišanju prostovoljno.

Kadar je portugalsko sodišče zaprošeno sodišče, mora sodišče, ki je zaprosilo, povabiti osebe, ki naj bi bile zaslišane, in jih obvestiti, da je njihovo sodelovanje prostovoljno.

Na podlagi medsebojnega dogovora med sodiščem, ki je zaprosilo, in zaprošenim sodiščem lahko vabilo za osebo, ki naj bi bila zaslišana, in informacije, da je sodelovanje prostovoljno, pošlje sodišče zaprošene države članice. To se lahko v praksi zgodi ne glede na to, ali je portugalsko sodišče sodišče, ki je zaprosilo, ali zaprošeno sodišče.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Ob času, določenem za zaslišanje, sodni uradnik preveri, ali je oseba, ki naj bi bila zaslišana, navzoča, in o tem obvesti sodnika, ki bo vodil zaslišanje, ali sodišče, ki je zaprosilo, če to neposredno vodi zaslišanje.

Če zaslišanje vodi portugalski sodnik, se ob začetku postopka in pred dejanskim pričanjem osebe izvedeta naslednja koraka: (i) oseba, ki podaja dokaze, priča ali izvedenec priseže pred sodnikom, (ii) sodnik postavi predhodna vprašanja za ugotovitev istovetnosti osebe, ki bo zaslišana.

Sodnik mora opraviti predhodno zaslišanje, da se ugotovi istovetnost osebe, ki bo zaslišana, pri čemer jo vpraša po njenem imenu, poklicu, naslovu, zakonskem stanu in drugih podatkih, ki so po mnenju sodnika potrebni za ugotovitev istovetnosti osebe.

Vpraša jo tudi, ali je sorodnica, prijateljica ali sovražnica katere od strank in ali ima neposredni ali posredni interes v zadevi, da bi ocenil verodostojnost izpovedbe.

Če sodnik med predhodnim zaslišanjem ugotovi, da priča ni sposobna nastopiti kot priča ali ni prava oseba, ki jo je treba zaslišati, ji ne dovoli pričati. Priča ni sposobna nastopiti kot priča, če nima naravne zmožnosti (fizične ali duševne sposobnosti) za pričanje, čeprav je ne ovira duševna motnja.

Sodnik lahko s predhodnim zaslišanjem tudi preveri naslednje primere, v katerih lahko priče ali stranke v skladu s portugalskim zakonikom o civilnem postopku odklonijo pričanje.

Pričanje kot priče lahko odklonijo naslednje osebe (razen v tožbah za preverjanje rojstva ali smrti otrok):

(a) predniki v ravni črti v zadevah, ki se nanašajo na njihove potomce, in starši posvojenih otrok v zadevah, ki se nanašajo na njihove posvojene otroke, ter obratno;

(b) tast in tašča v zadevah, ki se nanašajo na zeta ali snaho, ter obratno;

(c) zakonci ali nekdanji zakonci v zadevah, ki se nanašajo na drugega zakonca oziroma nekdanjega zakonca;

(d) vsakdo, ki s katero od strank v zadevi živi ali je živel v zunajzakonski skupnosti, podobni zakonski zvezi.

Sodnik mora osebe iz zgornjih točk opozoriti, da lahko odklonijo pričanje.

Osebe, ki jih zavezuje poklicna molčečnost, molčečnost javnih uslužbencev ali državna tajnost, morajo biti oproščene pričanja o dejstvih, ki jih zajema ta molčečnost. V takih primerih sodnik preveri upravičenost oprostitve pričanja in jih po potrebi razreši njihove dolžnosti molčečnosti.

Stranke lahko pričajo samo v zvezi z osebnimi dejstvi. V civilni tožbi ni dopustno, da se pričanje stranke osredotoči na kazniva ali nezakonita dejanja, v zvezi s katerimi je stranka tožena stranka v kazenski zadevi.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

V skladu s portugalskim pravom:

  • sodnik pred začetkom pričanja osebo, ki bo zaslišana, opomni na moralni pomen prisege, ki jo bo izrekla, in obveznost govorjenja resnice ter opozori na kazni v primeru lažnih izjav;
  • sodnik nato pozove pričo, naj izreče naslednjo prisego: „Prisegam, da bom govoril(-a) resnico, samo resnico in nič drugega kot resnico.“;
  • odklonitev prisege pomeni enako kot odklonitev pričanja; obe se kaznujeta kot nespoštovanje sodišča, kadar sta neutemeljeni, in sodnik osebo kaznuje v skladu s tem.

Kadar sodišče v drugi državi članici dokaze pridobiva neposredno iz Portugalske prek videokonference v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001, mora sodišče države članice, ki je zaprosila, (zaprošenemu) portugalskemu sodišču sporočiti naslednje identifikacijske podatke o osebi, ki bo pričala: ime, poklic, naslov, zakonski stan in druge podatke, ki so po njegovem mnenju potrebni za ugotovitev istovetnosti osebe, ter vlogo, v kateri bo oseba zaslišana (npr. kot stranka, priča, izvedenec, tehnični svetovalec), jezik, ki ga oseba govori, in ali je treba na zaprošeno sodišče povabiti tolmača.

Ti podatki so potrebni, da lahko (zaprošeno) portugalsko sodišče po eni strani izvede ukrepe za povabilo tolmača in po drugi strani preveri navzočnost osebe, ki bo zaslišana, ob času, določenem za videokonferenco.

Ker pa portugalski sodnik ne posreduje v postopku, mora biti prisega izrečena prek videokonference pred sodnikom sodišča države članice, ki je zaprosila. Enako velja za predhodno zaslišanje, če se opravi, in vprašanja glede sposobnosti za pričanje ali odklonitve pričanja ali oprostitve prič pričanja; vsa ta se obravnavajo pod pristojnostjo sodnika sodišča, ki je zaprosilo, v skladu s civilnim procesnim pravom države članice, ki je zaprosila, kot je določeno v členu 17(6) Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče (ko ga je osrednji organ določil) morata drug z drugim vzpostaviti neposredni stik za določitev datuma za videokonferenco in tudi datuma predhodnega preizkusa.

Iz praktičnih razlogov je zaželeno, da se preizkus po možnosti opravi, preden je priča obveščena; zato je treba datum preizkusa določiti dovolj vnaprej, da se lahko priča pravočasno obvesti.

Na dan preizkusa in dan zaslišanja prek videokonference mora biti na vsakem od sodišč navzoč tehnik za IT, tehnik za telekomunikacije ali sodni uradnik z ustreznim znanjem.

Na Portugalskem ima inštitut za finančno upravljanje in infrastrukturo v pravosodnem sistemu (Instituto de Gestão Financeira e Estruturas da Justiça ali IGFEJ) posebno ekipo, ki je na voljo za videokonference na sodiščih.

Kadar je to mogoče, mora biti inštitut IGFEJ iz organizacijskih razlogov o datumu preizkusa in datumu zaslišanja obveščen tri dni vnaprej. To mu omogoča, da lahko preveri, ali so vzpostavljeni potrebni tehnični pogoji za izvedbo videokonference, da v primeru komunikacijskih težav med sodiščema takoj posreduje in da spremlja preizkuse videokonference.

Načrtovanje videokonference v drugi državi članici na zaprosilo portugalskega sodišča

Portugalsko sodišče (ki je zaprosilo) mora najprej prositi inštitut IGFEJ, naj vzpostavi potrebne tehnične pogoje za izvedbo videokonference, posreduje za odpravo komunikacijskih težav med sodiščema in spremlja preizkuse videokonference.

Za premagovanje tehničnih težav portugalsko sodišče prosi sodišče zaprošene države članice, naj prav tako imenuje odgovorno osebo v svoji službi, pristojni za videokonference, da bo spremljala preizkus in/ali v sodelovanju s portugalskimi tehniki zagotovila potrebno tehnično pomoč.

Kadar so portugalska sodišča tista, ki pošljejo zaprosilo, pogosto zaprosijo za pomoč kontaktno točko Evropske pravosodne mreže (EPM) v civilnih in gospodarskih zadevah na Portugalskem, ta pa z zaprošenimi sodišči vzpostavi neposredni stik za določitev datuma preizkusa in videokonference. Kadar je kontaktna točka obveščena o tehničnih težavah, se poveže neposredno z ekipami, odgovornimi za videokonferenco, v vsaki od zadevnih držav članic ter zahteva potrebne povezave, informacije ali tehnične prilagoditve in o tem ustrezno obvesti zadevni sodišči. To omogoča premostitev jezikovih ovir in uspešno izvedbo videokonference.

Načrtovanje videokonference na portugalskem sodišču na zaprosilo druge države članice

Na Portugalskem je generalni direktorat za pravosodje (Direcção-Geral da Administração da Justiça ali DGAJ) osrednji organ, ki je odgovoren za prejem in sprejetje zaprosil iz druge države članice v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001. Ko je zaprosilo sprejeto, DGAJ sporoči sodišču države članice, ki je zaprosila, na katerem (zaprošenem) portugalskem sodišču bo potekala videokonferenca. Sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče se morata nato neposredno medsebojno dogovoriti najprej o datumu za izvedbo preizkusa in nato o datumu zaslišanja prek videokonference.

DGAJ kot osrednji organ olajšuje neposredni stik med sodiščem, ki je zaprosilo, in zaprošenim sodiščem ter ekipo inštituta IGFEJ za podporo videokonferenci, da bi se rešile morebitne tehnične težave. Poleg tega lahko tudi kontaktna točka EPM v civilnih in gospodarskih zadevah olajšuje potrebne stike, če je zaprošena za to.

Sodišči na podlagi neposrednih stikov rezervirata videokonferenčno sobo in imenujeta osebje, ki bo vzpostavilo tehnične povezave in spremljalo videokonferenco na sodišču, ki je zaprosilo, oziroma zaprošenem sodišču. Na Portugalskem se praviloma izbere sodni uradnik z ustreznim znanjem, ki ga po možnosti spremlja tehnik za IT portugalskega sodišča.

Kadar videokonferenca poteka prek IP, mora nujno potekati iz Portugalske. V ta namen portugalsko sodišče vnaprej zaprosi inštitut IGFEJ za odprtje zunanje povezave.

Kadar videokonferenca poteka prek telefonske linije (ISDN), se lahko povezava s portugalskimi sodišči vzpostavi s sodišč v drugih državah članicah.

V primeru tehničnih težav lahko potrebno pomoč zagotovita tehnik za IT portugalskega sodišča ali tehnik inštituta IGFEJ.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Pri zaprosilu za videokonferenco je treba v polje 12 obrazca I iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 ali v prilogi k navedenemu obrazcu navesti naslednje podatke:

1. tehnične podatke o videokonferenčni opremi, ki jo uporablja sodišče, ki je zaprosilo, in sicer:

  • komunikacijski protokol, ki se uporablja (npr. H.323, H.320);
  • videokodeke (npr. H.261, H.263 in H.264);
  • avdiokodeke (npr. G.711a, G.711u, G.722, G.729);
  • po potrebi protokol izmenjave vsebine (npr. H.239 ali BFCP (SIP));
  • varnost: H.235 ter zadevno podprto šifriranje;
  • največjo podprto pasovno širino;
  • samostojno opremo, opremo z večtočkovno kontrolno enoto (MCU) ali opremo s prehodom (Gateway);
  • v primeru opreme MCU ali Gateway, ali ima IVR;

2. podatke o povezavi prek ISDN in/ali javnega IP sodišča;

3. prošnjo za določitev datuma preizkusa videokonference pred pričanjem;

4. ime in neposredne kontaktne podatke (telefon, telefaks in e-naslov) osebe, ki bo zagotovila podporo za videokonferenco (po možnosti sodni uradnik skupaj s tehnikom za IT ali telekomunikacije, ki zagotavlja podporo za sodišče).

OPOMBA:

Informacije v tem informativnem listu ne zavezujejo kontaktne točke EPM v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišč ali drugih subjektov in organov niti se z njimi ne odpravi potreba po proučitvi veljavnih zakonodajnih besedil. Informacije se redno posodabljajo in spreminjajo glede na spremembe v razlagi sodne prakse.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/07/2018