Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Slovaška

KAZALO

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Čeprav slovaško pravo ne vsebuje posebnih pravil, ki bi dovoljevala pridobivanje dokazov s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, pa tudi ne vsebuje določb, ki bi to preprečevale. V skladu s postopkovnimi pravili sodišča pridobivajo dokaze na obravnavi in tudi zunaj nje, kadar je to izvedljivo (člen 122 zakonika o civilnem postopku (Občianský súdny poriadok)). Sodišče lahko s soglasjem strank izvede ustno obravnavo prek videokonference ali druge komunikacijske tehnologije (člen 116(6) zakonika o civilnem postopku). Stranke imajo načeloma pravico biti navzoče pri pridobivanju dokazov.

Posebni postopki za pridobivanje dokazov prek videokonference (razen zgoraj navedenih) ne obstajajo. Uporabljajo se torej samo uredba o pridobivanju dokazov (Nariadenie o výkone dôkazu), zakonik o civilnem postopku in poslovnik za sodišča (Spravovací a kancelársky poriadok pre súdy) (v letu 2015 odlok slovaškega ministrstva za pravosodje št. 543 z dne 11. novembra 2005 o poslovniku za okrožna sodišča (okresné súdy), območna sodišča (krajské súdy), posebno sodišče (Špeciálny súd) in vojaška sodišča (vojenské súdy)).

Vsa druga vprašanja je treba reševati z dogovorom med zadevnima sodiščema ob pomoči Evropske pravosodne mreže.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V slovaškem pravu ni omejitev glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference. V skladu s členom 125 zakonika o civilnem postopku se lahko za dokazovanje uporabijo vsa sredstva, s katerimi je mogoče ugotoviti dejansko stanje v zadevi. Zlasti se lahko zaslišijo stranke, priče in izvedenci.

V skladu s členom 124 zakonika o civilnem postopku je treba pri pridobivanju dokazov upoštevati obveznost varovanja zaupnih informacij.

Če se sodišče odloči, da bo upoštevalo mnenje mladoletnega otroka, se to v skladu s členom 100(3) ugotovi prek otrokovega zastopnika ali ustreznega organa, ki je pristojen za dobrobit ter socialno in pravno varstvo otrok, ali z zaslišanjem mladoletnega otroka, celo v odsotnosti njegovih staršev. Posebne omejitve so seveda odvisne od otrokove starosti in načina, ki ga sodišče izbere za zaslišanje.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitev ni, razen tistih, ki so povezane s samo naravo videokonference (dejstvom, da prek videokonference ni mogoče preiskati prostorov, itd.).

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Dokazi se običajno pridobivajo na obravnavi (člen 122 zakonika o civilnem postopku), obravnave pa običajno potekajo na sodišču (člen 25 v povezavi s členom 35 poslovnika za sodišča). Iz tehničnih razlogov bi bilo zaslišanje drugje težko opraviti.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Videokonferenčna oprema omogoča tudi snemanje videokonferenc. Vendar se lahko v skladu s členom 116(6) zakonika o civilnem postopku ustna obravnava prek videokonference izvede le s soglasjem strank. Če tega ni, se uporabljajo splošne določbe člena 44a zakonika o civilnem postopku, v skladu s katerim se lahko obravnava snema tudi z opremo za snemanje zvoka. Tak zvočni posnetek se shrani na nosilcu podatkov, ki je del spisa v zadevi.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

To vprašanje ni urejeno posebej v zvezi s pridobivanjem dokazov v tujini ali prek videokonference. V skladu s splošnimi pravili obravnave na slovaških sodiščih vedno potekajo v uradnem jeziku, po potrebi pa se zagotovijo tolmači.

Če je sodišče vključeno v pridobivanje dokazov, predvidevamo, da bo zaslišanje opravilo sodišče, ki je prejelo zaprosilo, in da se bodo torej dokazi pridobivali v jeziku navedenega sodišča. Če sodišče dokaze pridobiva neposredno v skladu s členom 17, to opravlja v svojem jeziku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Slovaško pravo ne vsebuje določb v zvezi s tem vprašanjem. Tolmači se zagotovijo na podlagi ad hoc dogovora med zadevnima sodiščema.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tema vprašanjema. Uporabljajo se splošna pravila o vodenju obravnav ter vabilih pričam in strankam. Sodišča dokaze običajno pridobivajo na obravnavah (člen 122 zakonika o civilnem postopku), zato je treba vabilo sodišča vročiti dovolj vnaprej, da se lahko upošteva zakonski rok za pripravo sodne obravnave (člen 46/3 poslovnika za sodišča), ki je „običajno najmanj pet dni pred datumom, predvidenim za obravnavo“ (člen 115(2) zakonika o civilnem postopku).

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Slovaška sodišča ne zaračunavajo stroškov za uporabo videokonference.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem. Na splošno naj bi sodišče na začetku zaslišanja osebo seznanilo z njenimi procesnimi pravicami in obveznostmi. To ne velja, kadar take osebe zastopa odvetnik (advokát) (člen 5 zakonika o civilnem postopku).

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem. Posebni postopek se določi na podlagi ad hoc dogovora med zadevnima sodiščema. Očitno se uporabljajo splošne določbe o preverjanju istovetnosti osebe, ki bo zaslišana. V skladu s temi določbami je treba na začetku zaslišanja ugotoviti istovetnost priče in vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na njeno verodostojnost (družinska razmerja itd., člen 126(2) zakonika o civilnem postopku).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Slovaško pravo vsebuje posebne določbe v zvezi s tem vprašanjem samo v kazenskih postopkih, v civilnih postopkih pa ne.

Vendar v skladu s členom 126(2) zakonika o civilnem postopku sodišča na začetku vsakega zaslišanja priče poučijo o pomenu njihovih izjav ter njihovih pravicah in obveznostih (da morajo govoriti resnico in da ne smejo ničesar zamolčati) ter kazenskih posledicah krive izpovedbe. Opozoriti je treba, da se ta pravna določba (kriva izpovedba) ne uporablja za stranke v postopku.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Vsa slovaška sodišča imajo administratorja, na katerega se je mogoče obrniti za načrtovanje preizkusa videopovezave, datuma zaslišanja itd. Administrator je usposobljen za upravljanje videokonferenčne opreme. V primeru težav se lahko obrne na tehnika sodišča in poskrbi, da je tehnik navzoč na dan zaslišanja.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zahtevajo se tehnične informacije, potrebne za vzpostavitev povezave z opremo sodišča, ki je zaprosilo.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 14/01/2019