Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Katero pravo se uporabi? - Hrvaška

1 Veljavni pravni viri

1.1 Nacionalni predpisi

V Republiki Hrvaški je mednarodno zasebno in procesno pravo urejeno v glavnem v zakonu o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Zakon o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenim odnosima, v nadaljnjem besedilu: ZRS), Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 53/91.

1.2 Večstranske mednarodne konvencije

Haaška konvencija iz leta 1954 o civilnem postopku

Haaška konvencija iz leta 1961 o koliziji zakonov glede oblike oporočnih razpolaganj

Haaška konvencija iz leta 1971 o zakonu, ki velja za prometne nesreče

Haaška konvencija iz leta 1973 o veljavnem pravu v zvezi z odgovornostjo za izdelke z napako

1.3 Glavne dvostranske konvencije

Na podlagi obvestila o nasledstvu je Republika Hrvaška postala pogodbenica mnogih dvostranskih mednarodnih pogodb, kot so pogodbe o pravni pomoči, konzularne konvencije ter pogodbe o trgovanju in plovbi. Z nekaterimi državami so bile sklenjene mednarodne pogodbe o pravni pomoči, ki vsebujejo tudi določbe o ureditvi kolizije zakonov:

Sporazum o vzajemnem pravnem prometu z Avstrijo iz leta 1954, Dunaj, 16. december 1954,

Sporazum o vzajemni pravni pomoči z Bolgarijo iz leta 1956, Sofija, 23. marec 1956,

Sporazum s Češko republiko o ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, Beograd, 20. januar 1964,

Sporazum o vzajemnih pravnih razmerjih z Grčijo iz leta 1959, Atene, 18. junij 1959,

Sporazum o vzajemnem pravnem prometu z Madžarsko iz leta 1968.

2 Izvajanje kolizijskih pravil

2.1 Obveznost sodnika, da uporabi kolizijska pravila na lastno pobudo

V pravnih situacijah z mednarodnim elementom sodišča uporabljajo mednarodno zasebno pravo z uporabo treh metod: kolizijskih pravil, pravil neposredne uporabe in posebnih materialnih pravil.

2.2 Zavračanje

V mednarodnem zasebnem pravu je v členu 6 ZRS določeno, da če je na podlagi določb tega zakona treba uporabiti pravo tuje države, se upoštevajo njegova pravila, ki določajo, katero pravo je treba uporabiti.

Če pravila tuje države, ki določajo, katero pravo je treba uporabiti, zavračajo na pravo Republike Hrvaške, se uporabi pravo Republike Hrvaške, pri čemer se ne upoštevajo pravila o določanju prava, ki ga je treba uporabiti.

2.3 Sprememba navezne okoliščine

Na splošno ZRS tega vprašanja ne ureja, vsebuje pa nekatere posebne določbe, ki urejajo take primere (v členu 35(1) je na primer določeno, da se za razvezo zakonske zveze uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe, v členu 45(1) pa je določeno, da se učinki posvojitve presojajo po pravu države, katere državljana sta posvojitelj in posvojenec ob posvojitvi).

Praviloma je v vsakem posameznem primeru treba presoditi, ali gre za zaključen pravni položaj, trajen pravni položaj ali položaj, ki šele nastaja. Če kolizijsko pravilo ureja trajen položaj, njegov pravni nastanek ureja takrat veljavno pravo, če se predpis pozneje spremeni, pa se učinki takega pravnega položaja presojajo po novem pravu v času njegove uporabe.

Glede lastninske pravice in drugih stvarnih pravic, ki se presojajo po pravu države, kjer se stvar nahaja, se uporablja pravilo, da lastninska pravica, pridobljena na podlagi prejšnjega predpisa, še vedno ostane veljavna, četudi ni bila pridobljena po novem predpisu. Če pa lastninska pravica na premičnini v skladu s prejšnjim predpisom ni bila pridobljena zaradi pomanjkanja modusa, do take pridobitve pride, ko premičnina pride na ozemlje države, kjer za pridobitev modus ni potreben.

2.4 Izjeme od običajne uporabe kolizijskih pravil

a) Javni red

V členu 4 ZRS je določeno, da se pravo tuje države ne uporablja, če bi njegova uporaba nasprotovala normam državne ureditve, določenim v ustavi Republike Hrvaške.

Javni red poleg člena 4 ZRS, ki ga je treba razlagati v smislu varstva temeljnih pravic, svoboščin in človekovih pravic ter pravic državljanov, zajema tudi rešitve iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950.

Javni red domačega prava ne ščiti le pred uporabo tujega materialnega prava. Upravičenost sklicevanja na zaščito domačega javnega reda je odvisna tudi od tega, ali je spor, ki ga je treba rešiti, tesno povezan z domačim ozemljem in njegovim pravom, tj. z lex fori, taka povezava pa obstaja, če bi imela uporaba tujega prava na domačem ozemlju trajnejše učinke.

b) Pravila neposredne uporabe

Včasih situacije z mednarodnim elementom urejajo posebna pravila legis fori, ki jih običajno imenujemo pravila neposredne uporabe. Taka pravila so sprejeta v istem zakonu kot kolizijska pravila, včasih pa jih vsebujejo tudi drugi predpisi.

2.5 Dokazovanje tujega prava

V skladu s členom 13(1) ZRS mora sodišče ali drug pristojni organ po uradni dolžnosti ugotoviti vsebino tujega prava. V členih 13(2) in 13(3) ZRS je določeno, da lahko sodišče ali pristojni organ za informacije o tujem pravu zaprosi Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvaške. Tudi stranke postopka lahko predložijo javno listino o vsebini tujega prava.

3 Kolizijska pravila

3.1 Pogodbene obveznosti in pravni akti

Vir kolizijskih pravil je zakon o ureditvi kolizije zakonov (ZRS).

V členu 19 ZRS je določeno, da se za pogodbe uporablja pravo, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki, če ta zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače.

V členu 20 je določeno, da se, če stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, in če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, uporabi naslednje pravo:

1) za pogodbo o prodaji premičnin – pravo kraja, kjer je imel prodajalec ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

2) za pogodbo o delu oziroma gradbeno pogodbo – pravo kraja, kjer je imel delavec oziroma izvajalec ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

3) za pogodbo o zastopanju – pravo kraja, kjer je imel zastopnik ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

4) za posredniško pogodbo – pravo kraja, kjer je imel posrednik ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

5) za komisijsko pogodbo – pravo kraja, kjer je imel komisionar ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

6) za špedicijsko pogodbo – pravo kraja, kjer je imel špediter ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

7) za pogodbo o najemu premičnin – pravo kraja, kjer je imel najemodajalec ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

8) za posojilno pogodbo – pravo kraja, kjer je imel posojilodajalec ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

9) za posodbeno pogodbo – pravo kraja, kjer je imel posodnik ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

10) za shranjevalno pogodbo – pravo kraja, kjer je imel shranjevalec ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

11) za skladiščno pogodbo – pravo kraja, kjer je imel skladiščnik ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

12) za prevozno pogodbo – pravo kraja, kjer je imel prevoznik ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

13) za zavarovalno pogodbo – pravo kraja, kjer je imel zavarovalec ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

14) za pogodbo o avtorskih pravicah – pravo kraja, kjer je imel avtor ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

15) za darilno pogodbo – pravo kraja, kjer je imel darovalec ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež;

16) za borzne posle – pravo sedeža borze;

17) za pogodbo o neodvisnih bančnih garancijah – pravo kraja, kjer je imel izdajatelj garancije sedež ob sklenitvi pogodbe;

18) za pogodbo o prenosu tehnologije (licence itd.) – pravo kraja, kjer je imel prejemnik tehnologije sedež ob sklenitvi pogodbe;

19) za premoženjske zahtevke na podlagi pogodbe o delu – pravo države, kjer se delo izvršuje ali se je izvršilo;

20) za druge pogodbe – pravo kraja, kjer je imel ponudnik ob sprejemu ponudbe stalno prebivališče ali sedež.

3.2 Nepogodbene obveznosti

ZRS in mednarodne pogodbe (Haaška konvencija iz leta 1971 o zakonu, ki velja za prometne nesreče) vsebujejo določbe o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti.

ZRS vsebuje določbe o neupravičeni obogatitvi, poslovodstvu brez naročila, nepogodbenih obveznostih, ki ne izhajajo iz odgovornosti za škodo, in določbe o nepogodbeni odgovornosti za škodo.

Pravo, ki se uporablja za nepogodbeno odgovornost, je pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno, ali pravo kraja, kjer je nastopila posledica, odvisno od tega, katero je za oškodovanca ugodnejše. Če je dogodek, iz katerega izhaja odškodninska obveznost, nastal na ladji na odprtem morju ali na letalu, se kot pravo kraja, kjer so nastopila dejstva, ki so povzročila odškodninsko obveznost, šteje pravo države, katere pripadnost ima ladja, oziroma pravo države, kjer je letalo registrirano.

Pravo, ki se uporablja za neupravičeno obogatitev, je pravo, po katerem se presoja pravno razmerje, ki je nastalo ali je bilo pričakovano ali domnevano in na podlagi katerega je prišlo do obogatitve. Pravo, ki se uporablja za poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio), je pravo kraja, kjer je bilo opravljeno dejanje poslovodje. Pravo, ki se uporablja za obveznosti, ki izhajajo iz uporabe stvari brez poslovodstva, in za druge nepogodbene obveznosti, ki ne izvirajo iz odškodninske odgovornosti, je pravo kraja, kjer so nastopila dejstva, ki so povzročila obveznost.

3.3 Osebni status, vidiki v zvezi s civilnim statusom (ime, sedež ali stalno prebivališče, sposobnost)

Za pravno in poslovno sposobnost fizične osebe se uporablja pravo države, katere državljan je navedena oseba.

Fizična oseba, ki nima poslovne sposobnosti po pravu države, katere državljan je, ima poslovno sposobnost, če tako določa pravo kraja, kjer je obveznost nastala.

3.4 Določitev razmerij med starši in otroki, vključno s posvojitvijo

Pravo, ki se uporablja za razmerja med starši in otroki, je pravo države, katere državljani so.

Če so starši in otroci državljani različnih držav, se uporablja pravo države, v kateri imajo vsi stalno prebivališče.

Če so starši in otroci državljani različnih držav in nimajo stalnega prebivališča v isti državi, se uporablja pravo Republike Hrvaške, če je otrok ali kateri od staršev državljan Republike Hrvaške.

Pravo, ki se uporablja za priznanje, ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva oziroma materinstva, je pravo države, katere državljan je bila oseba, katere očetovstvo oziroma materinstvo se priznava, ugotavlja ali izpodbija, ob rojstvu otroka.

3.4.1 Posvojitev

Pravo, ki se uporablja za pogoje posvojitve in prenehanja posvojitve, je pravo države, katere državljana sta posvojitelj in posvojenec.

Če sta posvojitelj in posvojenec državljana različnih držav, se za pogoje posvojitve in prenehanja posvojitve kumulativno uporablja pravo obeh držav, katerih državljana sta navedeni osebi.

Če zakonca posvajata skupaj, se za pogoje posvojitve in prenehanja posvojitve poleg prava države, katere državljan je posvojenec, uporablja tudi pravo držav, katerih državljana sta zakonca.

Pravo, ki se uporablja za obliko posvojitve, je pravo kraja, kjer se posvojitev sklene.

Pravo, ki se uporablja za učinke posvojitve, je pravo države, katere državljana sta posvojitelj in posvojenec ob sklenitvi posvojitve.

Če sta posvojitelj in posvojenec državljana različnih držav, se uporablja pravo države, v kateri imata stalno prebivališče.

Če sta posvojitelj in posvojenec državljana različnih držav in nimata stalnega prebivališča v isti državi, se uporablja pravo Republike Hrvaške, če je eden od njiju državljan Republike Hrvaške.

Če nobeden od njiju ni državljan Republike Hrvaške, se uporablja pravo države, katere državljan je posvojenec.

3.5 Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerstvo, razveza zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti, preživninske obveznosti

3.5.1 Zakonska zveza

Pravo, ki se uporablja za pogoje sklenitve zakonske zveze, je za vsako osebo pravo države, katere državljan je ob sklenitvi zakonske zveze.

Tudi če so pogoji za sklenitev zakonske zveze izpolnjeni po pravu države, katere državljan je oseba, ki želi skleniti zakonsko zvezo pred pristojnim organom Republike Hrvaške, sklenitev zakonske zveze ni dovoljena, če po pravu Republike Hrvaške obstaja zadržek glede sklenitve zakonske zveze take osebe, ki se nanaša na obstoj predhodne zakonske zveze, sorodstvo ali nerazsodnost.

Pravo, ki se uporablja za obliko zakonske zveze, je pravo kraja, kjer se zakonska zveza sklepa.

Pravo, ki se uporablja za neveljavnost zakonske zveze (neobstoj in ničnost), je katero koli pravo, na podlagi katerega je zakonska zveza sklenjena.

Pravo, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, je pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Če sta zakonca državljana različnih držav, se kumulativno uporablja pravo držav, katerih državljana sta.

3.5.2 Zunajzakonska skupnost in partnerstvo

Pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja med osebama, ki živita skupaj, vendar nista sklenili zakonske zveze, je pravo države, katere državljana sta.

Če osebi nimata istega državljanstva, se uporablja pravo države, v kateri imata skupno stalno prebivališče.

3.5.3 Razveza zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti

Pravo, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, je pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Če sta zakonca državljana različnih držav, se kumulativno uporablja pravo držav, katerih državljana sta.

3.5.4 Preživninske obveznosti

Pravo, ki se uporablja za obveznosti preživljanja med krvnimi sorodniki, razen za starše in otroke, ali obveznost preživljanja sorodnikov v svaštvu, je pravo države, katere državljan je sorodnik, od katerega se zahteva preživljanje.

3.6 Premoženjska razmerja med zakoncema

Pravo, ki se uporablja za osebna in premoženjska razmerja med zakoncema, je pravo države, katere državljana sta.

Če sta zakonca državljana različnih držav, se uporablja pravo države, v kateri imata stalno prebivališče. Če zakonca nimata niti državljanstva iste države niti stalnega prebivališča v isti državi, se uporablja pravo države, v kateri sta imela zadnje skupno stalno prebivališče.

Če prava, ki se uporablja, ni mogoče določiti na zgoraj navedene načine, se uporablja pravo Republike Hrvaške. Pravo, ki se uporablja za pogodbena premoženjska razmerja med zakoncema, je pravo, ki je ob sklenitvi pogodbe veljalo za osebna in premoženjska razmerja.

Če tako določeno pravo določa, da lahko zakonca izbereta pravo, ki se uporablja za pogodbena premoženjska razmerja med njima, se uporablja pravo, ki ga izbereta.

3.7 Oporoke in dedovanje

Pravo, ki se uporablja za dedovanje, je pravo države, katere državljan je bil zapustnik ob smrti.

Pravo, ki se uporablja za oporočno sposobnost, je pravo države, katere državljanstvo je imel oporočitelj ob sestavi oporoke.

Oporoka je glede oblike veljavna, če je oblika veljavna po enem od naslednjih pravnih redov:

1) po pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena;

2) po pravu države, katere državljan je bil oporočitelj ob oporočnem razpolaganju ali ob smrti;

3) po pravu oporočiteljevega stalnega prebivališča ob oporočnem razpolaganju ali ob smrti;

4) po pravu oporočiteljevega začasnega prebivališča ob oporočnem razpolaganju ali ob smrti;

5) po pravu Republike Hrvaške;

6) za nepremičnine – tudi po pravu kraja, kjer je nepremičnina.

3.8 Stvarne pravice

Pravo, ki se uporablja za pogodbe o nepremičninah, je izključno pravo države, na katere ozemlju je nepremičnina.

3.9 Insolventnost

V členu 303 zakona o stečaju je določeno osnovno načelo, da se glede pravnih učinkov začetka stečajnega postopka uporablja pravo države, v kateri se postopek začne.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 12/11/2018