Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.
Če potrebujete odvetnika in niste v priporu, lahko stopite v stik z odvetniško zbornico v Atenah ali regiji, v kateri bo potekalo sojenje (npr.
odvetniško zbornico v Solunu,
odvetniško zbornico v Pireju,
odvetniško zbornico v Iraklionu itd.).
Če potrebujete odvetnika in ste v priporu, lahko zaprosite policijo ali upravo zapora, naj vam pomaga najti odvetnika ali vas napoti na katero od zgoraj navedenih odvetniških zbornic.
Če imate nizke dohodke, lahko dobite brezplačno pravno pomoč. To pomeni, da vam bo dodeljen odvetnik, ki vas bo zastopal. Imenovani odvetnik vas zastopa do konca glavne obravnave ali postopka pred sodiščem iste stopnje in pri morebitni pritožbi zoper njegovo odločitev.
Odvetnik se vam lahko dodeli:
Tudi če nimate zelo nizkih dohodkov, ste upravičeni do brezplačne pravne pomoči, če lahko dokažete, da ne morete plačati sodnih stroškov zaradi razlik med življenjskimi stroški v državi članici, v kateri imate stalno prebivališče, in Grčiji.
Za pridobitev brezplačne pravne pomoči in dodelitev odvetnika, ki vas bo zastopal, morate zaprositi pri sodišču, ki bo sodilo v zadevi, ali pri sodišču, ki bo obravnavalo vašo pritožbo ali zahtevo za ponovno sojenje.
To prošnjo morate vložiti 15 dni pred začetkom glavne obravnave ali postopka, pri katerem potrebujete pravno pomoč. Prošnja mora vsebovati kratek opis predmeta glavne obravnave ali postopka, dokazilo o vaši upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in vso potrebno dokumentacijo v zvezi z vašim finančnim stanjem (za več podrobnosti glej zakon št. 3226/4-2-2004, Uradni list Α’ 24/2004).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Namen preiskave je zbrati in zavarovati dokaze ter poiskati morebitne sledi na kraju kaznivega dejanja.
Predhodna preučitev/predhodna preiskava kaznivega dejanja/preiskava kaznivega dejanja:
Tožilec s predhodno preučitvijo ugotovi, ali je obtožba utemeljena in kolikšna je verjetnost, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Predhodna preiskava kaznivega dejanja se opravi predvsem, kadar je osumljenec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja ali kadar bi odlašanje lahko povzročilo neposredno tveganje.
Preiskava kaznivega dejanja se opravi samo v zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji.
Prijetje – omejitve – pripor:
Če je osumljenec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja ali je prijet največ en dan po storitvi kaznivega dejanja, za prijetje ni potreben nalog.
Če osumljenec ni bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, je za prijetje potreben nalog.
Prijeta oseba se v 24 urah privede pred tožilca.
Omejitve (npr. varščina, obveznost obdolženca, da se redno javlja na policijski postaji, prepoved zapustitve države) se odredijo za preprečitev storitve nadaljnjih kaznivih dejanj in zagotovitev, da se bo obdolženec udeležil razgovora na policiji in prišel pred sodišče.
Pripor: če zgoraj navedene omejitve ne zadoščajo, je v zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji obdolžence mogoče zadržati v priporu. Tak pripor lahko traja največ 18 mesecev za hujša kazniva dejanja ali 12 mesecev za manjša kazniva dejanja ter 6 mesecev za večkratni uboj iz malomarnosti. Ta ukrep se prestaja v zaporu.
Postopek pred preiskovalnimi senati
Na preiskovalne senate se lahko obrnete z zahtevo po odpravi omejitev ali pripora ali s pritožbo zaradi nepravilnosti med predobravnavnim postopkom.
Predhodno preučitev opravijo preiskovalci in tožilec.
Predhodno preiskavo kaznivega dejanja opravijo zgoraj navedene osebe, vključno s preiskovalnim sodnikom, preiskavo kaznivega dejanja ali razgovor pa opravi samo preiskovalni sodnik.
Prijetje odredi preiskovalni senat ali preiskovalni sodnik. Zadevni preiskovalci in policisti imajo dolžnost, vsi državljani pa pravico, da primejo osumljenca, ki ga zalotijo pri storitvi kaznivega dejanja. Omejitve osebne svobode in zadržanje v priporu odredita preiskovalni sodnik s soglasjem tožilca in preiskovalni senat.
Postopke pred preiskovalnimi senati vodijo tričlanski sodni sveti v navzočnosti tožilca.
Za več informacij o vaših pravicah med preiskavo kliknite na spodnje povezave.
Kakšen je namen teh postopkov?
Namen predhodne preučitve je, da tožilec ugotovi, ali je obtožba utemeljena, in se odloči za sprožitev kazenskega postopka.
Predhodna preiskava kaznivega dejanja se opravi, kadar je osumljenec zaloten pri storitvi dejanja ali kadar bi odlašanje lahko povzročilo neposredno tveganje (npr. izbrisa odtisov obuval ali prstnih odtisov itd.).
Preiskava kaznivega dejanja se opravi samo v zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji ali hujšimi prekrški. Namen predhodne preiskave kaznivega dejanja in preiskave kaznivega dejanja je najti, zbrati in zavarovati dokaze ter poiskati sledi kaznivega dejanja.
Kdo je odgovoren v tej fazi?
Predhodno preučitev opravijo preiskovalci in tožilec.
Predhodno preiskavo kaznivega dejanja opravijo zgoraj navedene osebe in preiskovalni sodnik.
Preiskavo kaznivega dejanja opravi samo preiskovalni sodnik.
Predhodno preučitev in predhodno preiskavo nadzoruje tožilec sodišča za prekrške, preiskavo kaznivega dejanja pa tožilec pritožbenega sodišča.
Ali veljajo kakšni roki?
Predhodna preučitev traja od štiri do osem mesecev. Preiskava kaznivega dejanja traja največ 18 mesecev. Če se opravi dodatna preiskava, traja od tri do pet mesecev.
V večjih mestih se lahko ti roki podaljšajo. Za neupoštevanje teh rokov sankcije niso predpisane.
Rok za predložitev pojasnil med predhodno preučitvijo ter za predložitev zagovora med predhodno preiskavo in preiskavo je vsaj 48 ur, lahko pa se podaljša.
Za neupoštevanje roka pri prvih dveh postopkih sankcije niso predpisane. Če pa se rok ne upošteva pri preiskavi kaznivega dejanja, ima preiskovalni sodnik pravico do izdaje naloga za prisilno privedbo obdolženca pred sodišče in/ali naloga za prijetje.
Kaj bom izvedel o dogajanju?
Po prejemu poziva k sodelovanju v zgoraj opisanih postopkih imate pravico, da:
Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?
Da. Tolmač bo preiskovalcem prevedel vaše pričanje, vam pa njihova vprašanja.
V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?
Takoj ko ste pred preiskovalcem, lahko zahtevate, naj obvestijo vašega odvetnika ali vam dovolijo, da ga pokličete. Imate tudi pravico, da do prihoda odvetnika zavrnete pričanje.
Organi vam morajo zagotoviti tolmača samo med vašim zaslišanjem. Če želite, da vam je tolmač na voljo tudi sicer, se morate o tem dogovoriti s svojim odvetnikom.
Ali me mora obvezno zastopati odvetnik? Ali si ga lahko izberem sam?
Odvetnik vas mora zastopati samo pri hujših kaznivih dejanjih. Izberete si ga lahko sami. Če pa v zadevi, povezani s hujšim kaznivim dejanjem, nimate odvetnika, vam ga bo med preiskavo dodelil preiskovalni sodnik.
Ali bodo od mene zahtevane kakšne informacije? Jih moram dati?
Lahko se vam postavijo vprašanja v zvezi z obtožbami. Imate pravico do delnega ali popolnega molka in pravico, da ne pričate zoper sebe. Lahko zavrnete odgovarjanje na vprašanja, če bi vam to lahko škodilo v tej zadevi.
Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?
Imate pravico do telefonskih pogovorov z družino ali prijatelji. Dovoljeni so obiski družinskih članov, izjemoma pa tudi prijateljev.
Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?
Če imate zdravstvene težave, lahko zaprosite za obisk zdravnika.
Ali se lahko obrnem na veleposlaništvo svoje države?
Da, do tega ste upravičeni.
Sem iz druge države. Ali moram biti navzoč med preiskavo?
Ne, ni treba.
Ali lahko sodelujem po videopovezavi?
V Grčiji sodelovanje po videopovezavi ni zakonsko določeno.
Ali sem lahko poslan nazaj v matično državo?
V tej fazi vas ni mogoče izgnati.
V katerih okoliščinah sem lahko zadržan v priporu ali izpuščen?
V priporu boste zadržani, če bodo na voljo zanesljivi indici, da ste storili hujše kaznivo dejanje, in
Zoper vas se lahko uvedejo tudi omejitveni ukrepi ali pa ste izpuščeni na prostost.
Katere pravice/obveznosti imam?
Upravičeni ste do ustreznega časa za preučitev sodnega spisa in imenovanje največ dveh odvetnikov. Preiskave se morate udeležiti osebno, saj zgolj navzočnost vašega odvetnika ne zadošča.
Če preiskovalni sodnik odloči, da vas je treba začasno zadržati v priporu, se lahko v petih dneh pritožite pri preiskovalnem senatu. Pri preiskovalnem sodniku ali preiskovalnem senatu se lahko tudi pritožite zoper odločitev o vašem priporu in prosite za odpravo pripora ali njegovo nadomestitev z drugimi omejitvami.
Ali lahko med preiskavo zapustim državo?
Lahko, če vam ni bil izrečen ukrep, ki bi vam to prepovedoval.
Preiskave, prstni odtisi in DNK
Več informacij o vaših pravicah: Preiskave, prstni odtisi in DNK (4).
Ali se lahko pritožim?
Če je med predobravnavnim postopkom prišlo do nepravilnosti, se lahko pritožite pri preiskovalnem senatu ter zahtevate razveljavitev in ponovitev predobravnavnega postopka.
Ali se lahko pred glavno obravnavo izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb?
Krivdo lahko priznate v vseh fazah pred glavno obravnavo. Priznanje krivde lahko tudi prekličete. Sodišče lahko v vsakem primeru preuči vaše priznanje.
Ali se lahko obtožbe pred glavno obravnavo spremenijo?
Obtožbe se ne smejo spremeniti, mogoča je samo njihova natančnejša ubeseditev. Dodajanje novih obtožb ni mogoče.
Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?
Obtoženi ste lahko, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi zoper grškega državljana in je v grški zakonodaji opredeljeno kot hujše kaznivo dejanje ali prekršek. V zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji se grški zakoni uporabljajo za vsakogar ne glede na zakone, ki veljajo na kraju zločina.
Ali bom obveščen o pričah, ki so pričale zoper mene?
Do teh informacij ste upravičeni, saj lahko dobite vse dokumente v sodnem spisu, med katerimi so tudi izjave prič. Te informacije lahko dobite pred zagovorom in tudi pozneje.
Ali bom dobil informacije o drugih dokazih zoper mene?
Preiskovalec vam mora zagotoviti fotokopijo sodnega spisa in vam pokazati vse zadevno gradivo, preden pričate.
Ali bodo od mene zahtevane informacije o moji kazenski evidenci?
Preiskovalni sodnik bo vašo kazensko evidenco prejel med kazensko preiskavo, kot je to običajno.
Zakaj se sprejmejo ti ukrepi?
Kadar je storilec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, je cilj njegovega prijetja zagotoviti, da se privede pred sodišče. V drugih primerih je cilj prijetja, zadržanja v priporu in uvedbe omejitve gibanja zagotoviti, da se obdolženec pojavi pred preiskovalnimi in sodnimi organi.
Kdo je odgovoren?
Prijetje odredi preiskovalni senat ali preiskovalni sodnik, enako pa velja tudi za zadržanje v priporu in uvedbo omejitvenih ukrepov. Če je storilec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ga lahko primejo preiskovalci ali policisti.
Ali veljajo kakšni roki?
Po prijetju morate biti pripeljani pred tožilca v 24 urah. Če se ta rok ne upošteva, za vas ni nobenih posledic. Rok velja tudi za ukrepe, v skladu s katerimi se morate redno javljati na policiji. Če tega roka ne upoštevate, se lahko ukrep javljanja nadomesti s priporom.
Kaj bom izvedel o dogajanju?
Če ste zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja, vam morajo policisti takoj ob prijetju povedati razlog zanj. Če boste pripeljani pred preiskovalnega sodnika, boste v celoti seznanjeni z obtožbami zoper vas. To velja tudi, če se vam izrečejo ukrepi za omejitev gibanja ali ste zadržani v priporu.
Pred sprejetjem kakršne koli odločitve v zvezi s temi zadevami morate od preiskovalnega sodnika prejeti vse zadevne pravne dokumente.
Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?
Če ne znate jezika, morate to takoj povedati in zaprositi za tolmača. Tolmač bo prevedel vse, kar boste izjavili, vsa vprašanja, ki vam bodo zastavljena, in vse dokumente, ki vam bodo pokazani.
V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?
Ob prijetju lahko zahtevate, naj takoj obvestijo vašega odvetnika ali vam dovolijo telefonski klic. Poleg tega imate pravico, da do odvetnikovega prihoda ne odgovarjate na vprašanja.
Če ne veste, na katerega odvetnika bi se obrnili, lahko stopite v stik s svojim veleposlaništvom ali lokalno odvetniško zbornico. Če potrebujete tolmača za sporazumevanje z odvetnikom, morate zanj poskrbeti sami – to ni dolžnost preiskovalnih organov. Ob uvedbi ukrepov za omejitev gibanja ali zadržanju v priporu se najprej posvetujte s svojim odvetnikom, ki vas bo zastopal in bo navzoč med preiskavo kaznivega dejanja.
Ali me mora zastopati odvetnik? Ali si ga lahko izberem sam?
Odvetnik vas mora zastopati samo pri hujših kaznivih dejanjih. Pravico imate, da ga izberete sami. Če nimate odvetnika, ki bi vas zastopal v zadevi, povezani s hujšim kaznivim dejanjem, vam bo na vašo zahtevo dodeljen med preiskavo.
Ali se lahko od mene zahtevajo kakršne koli informacije? Ali moram dati informacije, ki se zahtevajo od mene?
Postavljena vam bodo vprašanja v zvezi z obtožbami. Zavrnete lahko odgovarjanje na vprašanja, če bi vam to lahko škodilo v tej zadevi.
Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?
Pravico imate zaprositi preiskovalce, naj vam omogočijo stik z njimi.
Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?
Da, če imate zdravstvene težave.
Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?
Da, do tega ste upravičeni.
Sem iz druge države. Ali moram biti navzoč med preiskavo?
Ne, to ni potrebno, razen če se zahteva telesni pregled.
Ali lahko sodelujem po videopovezavi?
Preiskovanje kaznivega dejanja po videopovezavi še ni vključeno v zakonodajo.
Ali sem lahko poslan nazaj v matično državo?
V tej fazi vas ni mogoče izgnati.
V katerih okoliščinah sem lahko zadržan v priporu ali izpuščen?
V priporu boste zadržani, če se bo preiskovalni sodnik strinjal s tožilcem ali če bo to odredil preiskovalni senat. V priporu boste zadržani, če so na voljo zanesljivi indici, da ste storili hujše kaznivo dejanje, in
Zoper vas se lahko uvedejo tudi omejitveni ukrepi ali pa ste izpuščeni na prostost.
Kakšne so moje pravice in obveznosti?
Upravičeni ste do ustreznega časa za preučitev sodnega spisa in imenovanje največ dveh odvetnikov. Če vas preiskovalni sodnik zadrži v priporu, se lahko zoper njegovo odločitev v petih dneh pritožite pri preiskovalnem senatu. Pri preiskovalnem sodniku ali preiskovalnem senatu se lahko tudi pritožite zoper odločitev o vašem priporu in prosite za odpravo pripora ali njegovo nadomestitev z drugimi omejitvami.
Ali lahko med preiskavo zapustim državo?
Grčijo lahko zapustite po izteku pripora in če vam ni bil izrečen ukrep, ki bi vam to prepovedoval.
Preiskave, prstni odtisi in DNK
Več informacij o vaših pravicah: Preiskave, prstni odtisi in DNK (4).
Ali se lahko pritožim?
Če je med predobravnavnim postopkom prišlo do nepravilnosti, se lahko pritožite pri preiskovalnem senatu ter zahtevate razveljavitev in ponovitev predobravnavnega postopka.
Ali se lahko pred glavno obravnavo izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb?
Pravico imate priznati krivdo, to dejanje pa ne bi smelo za vas imeti nikakršnih pozitivnih ali negativnih pravnih posledic.
Ali se lahko obtožbe pred glavno obravnavo spremenijo?
Obtožbe se ne smejo spremeniti, lahko se samo natančneje ubesedijo. Novih obtožb ni mogoče dodati.
Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?
Obtoženi ste lahko, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi zoper grškega državljana. Pri hujših kaznivih dejanjih se grški zakoni uporabljajo za vsakogar ne glede na zakone, ki veljajo na kraju zločina.
Ali bom izvedel, katere priče so pričale zoper mene?
Seveda. Takoj po prijetju in sprožitvi predhodne ali glavne preiskave zoper vas morate dobiti te informacije, preden pričate.
Ali bom dobil informacije o drugih dokazih zoper mene?
Preiskovalec vam mora zagotoviti fotokopije vseh dokumentov iz sodnega spisa, preden pričate.
Ali bodo od mene zahtevane informacije o moji kazenski evidenci?
Ne. Za te informacije je zaprošena ustrezna služba.
Kakšen je namen te faze?
Preiskovalni senati so pristojni sodni organi za predobravnavni postopek. Spremljajo legitimnost ukrepov, ki jih izvajajo preiskovalci, odločajo o zadržanju obdolženca v priporu in uvedbi ukrepov za omejitev gibanja, sprejemajo odločitve o drugih občutljivih zadevah, ki vplivajo na predobravnavni postopek, ter odločajo o predaji obdolženca sodišču ali njegovi izpustitvi.
Kdo je odgovoren v tej fazi?
Preiskovalne senate sestavljajo trije sodniki. Obstajajo preiskovalni senat sodišča za prekrške, preiskovalni senat pritožbenega sodišča in preiskovalni senat kasacijskega sodišča.
Ali veljajo kakšni roki?
Da, roki so predpisani. Če jih ne boste upoštevali, ne boste mogli uveljavljati svojih pravic.
Kaj bom izvedel o dogajanju?
Informacije o poteku vaše zadeve lahko dobite pri sekretariatu sveta, o vseh odločitvah pa boste uradno obveščeni.
Ali mi bo zagotovljen tolmač, če ne znam jezika?
Če ste pozvani pred svet, imate pravico do tolmača.
V kateri fazi bom lahko govoril z odvetnikom?
V vseh fazah postopka imate pravico do pravnega svetovanja in ste lahko v stiku s svojim pravnim svetovalcem. Za odpravo morebitnih težav v zvezi s prevajanjem morate poskrbeti vi sami ali vaš odvetnik.
Ali moram imeti pravnega zastopnika? Ali lahko sam izberem svojega odvetnika?
Pravni zastopnik ni obvezen. Če želite, se lahko zagovarjate sami, lahko pa vas zastopa tudi odvetnik. Imate pravico, da si izberete svojega odvetnika, razen če vam je bil dodeljen.
Ali se lahko od mene zahtevajo kakršne koli informacije? Ali moram odgovarjati?
Od vas se lahko zahtevajo informacije o kaznivem dejanju, ki ste ga obtoženi. Imate pravico do molka in pravico, da ne pričate zoper sebe. Zavrnete lahko odgovarjanje na vprašanja, če bi vam to lahko škodilo v tej zadevi.
Ali se lahko obrnem na družinskega člana ali prijatelja?
Da, lahko. Če ste v priporu, lahko to storite v času obiskov.
Ali lahko obiščem zdravnika, če ga potrebujem?
Da, če imate zdravstvene težave.
Ali se lahko obrnem na svoje veleposlaništvo, če sem iz druge države?
Da, do tega ste upravičeni.
Sem iz druge države. Ali moram biti navzoč med preiskavo?
Samo, če za to zaprosite in vam sodišče ugodi.
Ali lahko sodelujem po videopovezavi itd.?
Postopki po videopovezavi še niso vključeni v zakonodajo.
Ali sem lahko poslan nazaj v matično državo?
V tej fazi vas ni mogoče izgnati.
Ali bom zadržan v priporu ali izpuščen? V katerih okoliščinah?
V priporu boste zadržani, če bo to odredil preiskovalni senat. Zoper vas se lahko uvedejo tudi ukrepi za omejitev gibanja ali pa ste izpuščeni.
Ali lahko med preiskavo zapustim državo?
Grčijo lahko zapustite po izteku pripora in če vam ni bil izrečen ukrep, ki bi vam to prepovedoval.
Ali bom moral dati prstne odtise, vzorce genskega materiala (DNK) (npr. lase, slino) ali druge telesne tekočine?
Preiskovalni senat lahko odredi tak odvzem.
Ali se na meni lahko opravi telesni pregled?
Takega pregleda ne odredi svet, lahko pa ga odredijo preiskovalci ali uradne osebe, ki opravljajo predhodno preiskavo. Vsekakor lahko zahtevate, da je med pregledom navzoč vaš odvetnik.
Ali se lahko preiščejo moj dom, poslovni prostori, avtomobil itd.?
V fazi, v kateri so udeleženi sveti, takih preiskav ni mogoče odrediti.
Ali se lahko pritožim?
Na voljo so vam pravna sredstva za pritožbo zoper odločitve svetov.
Ali se lahko pred glavno obravnavo izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb?
Imate pravico, da priznate krivdo, kar lahko storite s predložitvijo izjave svetu. Take izjave so zavezujoče in lahko vplivajo na sodbo sodišča.
Ali se lahko obtožbe pred glavno obravnavo spremenijo?
Obtožbe se ne smejo spremeniti. Svet jih lahko samo natančneje opredeli. Novih obtožb ni mogoče dodati.
Ali sem lahko obtožen za kaznivo dejanje, za katero sem bil že obtožen v drugi državi članici?
Obtoženi ste lahko, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi zoper grškega državljana. Pri hujših kaznivih dejanjih se grški zakoni uporabljajo za vsakogar ne glede na zakone, ki veljajo na kraju zločina.
Ali bom obveščen o pričah, ki so pričale zoper mene?
Seveda, informacije o tem lahko dobite v tej fazi in pred njo. Upravičeni ste do informacij o vseh podrobnostih iz sodnega spisa.
Ali se bodo zahtevale informacije o moji kazenski evidenci?
Ne, za te informacije je zaprošena ustrezna služba.
Ali bom moral dati prstne odtise, vzorce genskega materiala (DNK) (npr. lase, slino) ali druge telesne tekočine?
Če boste prijeti, se bodo od vas zahtevali prstni odtisi, ki jih morate dati. Obvezno morate zagotoviti tudi vzorec DNK, če so na voljo zanesljivi indici, da ste storili hudo kaznivo dejanje. Če so rezultati preizkusa DNK pozitivni, imate pravico, da zahtevate še en preizkus; če tega ne storite, se odvzeti genski material uniči.
Ali se na meni lahko opravi telesni pregled?
Telesni pregled se lahko opravi, če je potreben po mnenju osebe, ki vodi preiskavo. Pregled ne sme prizadeti dostojanstva osebe, opraviti pa ga je treba v prostoru, v katerem je zagotovljena zasebnost. Če ste ženska, mora tudi pregled opraviti ženska. Če prostovoljno izročite zahtevani predmet ali dokument, se telesni pregled ne sme opraviti.
Ali se lahko preiščejo moj dom, poslovni prostori, avtomobil itd.?
Vaš dom se lahko preišče, če preiskavo opravita sodni uradnik in preiskovalec v okviru preiskave ali predhodne preiskave. Avtomobili se preiščejo, če obstaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali če je to nujno potrebno.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Kdo me bo opozoril, da moram pred sodišče, in kako?
Tožilec sestavi obtožnico, določi datum glavne obravnave in pošlje poziv obtožencu, pritožniku in pričam vsaj 15 dni pred začetkom glavne obravnave ali 30 dni, če živijo v drugih evropskih državah.
Katero sodišče bo obravnavalo zadevo?
Glavna kazenska sodišča so nižjestopenjsko sodišče za kršitve, sodišče za prekrške in tričlansko pritožbeno kazensko sodišče ali mešana velika porota za hujša kazniva dejanja. Načeloma je za obravnavo pristojno lokalno sodišče, na območju katerega je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Ali bo glavna obravnava javna?
Da, razen če bi javno poročanje lahko negativno vplivalo na javno moralo ali če je treba zavarovati zasebnost strank v postopku.
Kdo bo izdal sodbo?
Na nižjestopenjskih sodiščih izdajajo sodbe sodniki, v mešanih velikih porotah pa sodniki v sodelovanju s poroto.
Ali se obtožbe med glavno obravnavo lahko spremenijo?
Obtožba se lahko nadomesti s podobno obtožbo. Samo sodišče razsoja o ustrezni pravni opredelitvi dejstev, ki sestavljajo predmet zadeve, ali o najnatančnejši opredelitvi teh dejstev.
Kaj se zgodi, če med glavno obravnavo priznam krivdo glede nekaterih ali vseh obtožb?
Če priznate krivdo glede posameznih obtožb, vas bo sodišče kaznovalo v zvezi z njimi. Mogoče boste zato ugodneje obravnavani pri izreku kazni.
Ali se moram glavne obravnave osebno udeležiti?
Glavne obravnave se vam ni treba osebno udeležiti. Zastopa vas lahko odvetnik, razen če sodišče meni, da morate biti navzoči.
Ali lahko sodelujem po videopovezavi, če živim v drugi državi članici?
Ne, ker tako sodelovanje še ni zakonsko določeno.
Ali moram biti navzoč ves čas glavne obravnave?
Ne. Lahko ste navzoči le na začetku, v nadaljevanju pa vas zastopa vaš odvetnik.
Ali bom imel na voljo tolmača, če ne bom razumel dogajanja?
Če ne razumete jezika sodišča, vam mora sodišče dodeliti tolmača.
Ali moram imeti odvetnika? Mi bo ta dodeljen? Ali ga lahko zamenjam?
Odvetnika morate imeti samo pri hujših kaznivih dejanjih in na kasacijskem sodišču. Če odvetnika ne morete najeti sami, vam ga mora dodeliti sodišče. Odvetnika imate pravico zamenjati, razen če vam ga dodeli višje sodišče (po uradni dolžnosti).
Ali lahko nagovorim sodišče? Ali moram na glavni obravnavi govoriti?
Lahko, ni pa nujno. Imate pravico do molka.
Kakšne bodo posledice, če na glavni obravnavi ne govorim resnice?
Imate pravico, da ne govorite resnice. Če obtoženec da neresnično izjavo o sebi, to ne šteje za kaznivo dejanje.
Ali lahko izpodbijam dokaze zoper mene?
Lahko. Izpodbijate jih lahko med obrambo ali tako, da sami predložite dokaze, dokaze ovržete ali predlagate svoje priče.
Kakšne dokaze lahko predložim sodišču v svojo obrambo?
Predložite lahko dokumentarna dokazila, predlagate priče in izvedence.
Pod katerimi pogoji lahko predložim take dokaze?
V zvezi s tem ni nobenih pogojev. Dokaze lahko sodišču predložite brez predhodnega obvestila.
Ali lahko najamem zasebnega detektiva, da poišče dokaze? Ali so taki dokazi dopustni?
To lahko storite in taki dokazi so dopustni, če so pridobljeni zakonito.
Ali lahko povabim priče, da pričajo v mojo obrambo?
Predlagate lahko poljubno število prič, sodišče pa mora dovoliti zaslišanje največ toliko prič obrambe, kolikor je prič tožilstva.
Ali lahko sam ali prek svojega odvetnika postavljam vprašanja drugim pričam v zadevi? Ali lahko sam ali prek svojega odvetnika izpodbijam njihove izjave?
Oba lahko postavljata vprašanja tem pričam in ovržeta njihove izjave z dokazi.
Ali se bodo upoštevale informacije o moji kazenski evidenci?
Ko sodišče pri obsodilni sodbi odloča o kazni, se upoštevajo obsodbe na skupaj več kot šest mesecev zaporne kazni.
Ali se bodo upoštevale pretekle obsodbe v drugi državi članici?
Samo, če so zapisane v kazenski evidenci.
Kakšni so mogoči izidi glavne obravnave?
Sodišče lahko obtožencu izreče oprostilno sodbo, kadar ni prepričano ali dvomi o tem, ali je storil kaznivo dejanje, kadar ima druge pravne razloge in kadar ima razloge za spregled kazni (npr. ob iskrenem obžalovanju).
Sodišče lahko obtoženca obsodi in mu izreče kazen, kadar je prepričano, da je storil kaznivo dejanje.
Kazenski postopek se lahko prekine, če obtoženec umre, žrtev umakne obtožbo, kaznivo dejanje zastara ali se sprejme amnestija za samo kaznivo dejanje.
Kazenski pregon se lahko razglasi za nedopustnega, kadar obstaja ustrezna predhodna odločitev ali kadar ni obtožbe (če se zahteva), zahtevka ali odobritve pregona.
Glavne kazni: zaporna kazen (dosmrtna ali od 5 do 20 let), omejitev prostosti (od 10 dni do 5 let), pripor (od 1 dneva do 1 meseca), denarna kazen (od 150 EUR do 15 000 EUR), globa (od 29 EUR do 590 EUR), zadržanje v zavodu za prestajanje kazni za mladoletnike ali v psihiatrični ustanovi.
Dopolnilne kazni: odvzem državljanskih pravic, prepoved opravljanja poklica, objava obsodbe.
Varnostni ukrepi: pridržanje storilcev kaznivih dejanj, ki po razsodbi niso kazensko odgovorni, napotitev alkoholikov in odvisnikov od drog v centre za razstrupljanje, napotitev na zavode za zaposlovanje, prepoved prebivanja na določenem območju, izgon tujih državljanov in zaseg premoženja.
Žrtev je udeležena kot stranka v postopku ali priča. Udeležena je kot stranka v postopku (ali „zasebni tožilec, ki dokazuje nasprotno“), da bi dobila odškodnino v obliki denarnega nadomestila za čustveno prizadetost ali duševne bolečine, ali kot priča na strani tožilstva.
Če je žrtev udeležena kot zasebni tožilec, mora to navesti pred razkritjem dokazov.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zoper obsodbo lahko vložite pritožbo. Pravica do pritožbe je odvisna od vrste in strogosti kazni ter od tega, katero sodišče jo je izreklo.
Na primer:
Zoper oprostilno sodbo se lahko pritožite le, če ste bili oproščeni na podlagi iskrenega obžalovanja ali iz razlogov, zaradi katerih je omadeževano vaše dobro ime.
Pritožbo vložite tako, da jo napišete in vložite v sodni pisarni sodišča, ki je izdalo odločitev, vsebovati pa mora razloge za pritožbo, naslov vašega stalnega prebivališča in ime vašega odvetnika.
Rok za vložitev pritožbe je 10 dni od datuma, ko je sodišče sprejelo odločitev, ali datuma njene vročitve, če se vam je sodilo v odsotnosti. Če pa živite v tujini in sodišče izda zamudno sodbo ali vaše stalno prebivališče ni znano, se rok podaljša na 30 dni od datuma vročitve dokumentov.
Pritožba lahko temelji na dejstvih v zadevi ali načinu razlage prava.
Zadeva se bo znova obravnavala na sodišču druge stopnje.
Pritožba se bo posredovala državnemu tožilstvu, določen bo datum glavne obravnave in pozvani boste pred sodišče. V skladu z določenimi pravnimi pogoji lahko zaprosite za odložitev izvršitve kazni do obravnave pritožbe.
Navadno se obravnava v enem do treh letih, odvisno od vrste kaznivega dejanja, kraja sodišča in tega, ali je obtoženec v priporu.
Da, na pritožbenem sodišču se lahko sklicujete na nove dokaze. Postopek je enak kot na prvotni glavni obravnavi. Sodniki, ki so obravnavali zadevo na sodišču prve stopnje, ne morejo soditi v tej zadevi na sodišču druge stopnje. Preučeno bo tudi, ali je bila pritožba vložena pravilno in v določenem roku.
Če se obravnave ne udeležite osebno ali vas na njej ne zastopa pravni zastopnik, se vaša pritožba zavrže, obsodba sodišča nižje stopnje pa potrdi. Če se obravnave udeležite osebno ali vas na njej zastopa pravni zastopnik, se zadeva znova obravnava in lahko se sklicujete na nove dokaze.
Pritožbeno sodišče nima pooblastila, da bi izreklo strožjo kazen kot sodišče nižje stopnje. Lahko pa vas oprosti ali vam zmanjša kazen ali vam izreče enako kazen, kot vam jo je izreklo sodišče nižje stopnje.
Če pritožbeno sodišče podpre razloge za pritožbo, vas lahko oprosti ali vam zniža kazen; v nasprotnem primeru ostane veljavna odločitev sodišča prve stopnje.
Ne, mogoča je edino sprememba sodbe sodišča druge stopnje, če se ugotovijo pravne nepravilnosti.
Dodelitev odškodnine zaradi neutemeljene obsodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, ni zakonsko določena, razen če ste že služili zaporno kazen in ste oproščeni na podlagi pritožbe.
Ohranjena bo samo sodba pritožbenega sodišča. Predhodna sodba se izbriše.
Obsodba postane pravnomočna, če zoper odločitev sodišča druge stopnje ni bila vložena pritožba na pravni podlagi ali če je bila vložena pritožba, vrhovno kasacijsko sodišče (Areios Pagos) pa jo je zavrnilo.
Nazaj v matično državo ste lahko poslani, če sodišče odredi vaš izgon. Za to morate biti obsojeni na vsaj trimesečno zaporno kazen ali pa mora biti nalog izdan kot dopolnilna kazen ali varnostni ukrep. Izgon je obvezen zlasti pri obsodbah zaradi hujših kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in velja dosmrtno.
Ne, najprej morate odslužiti kazen. Če ste obsojeni na največ petletno zaporno kazen in je bil izdan nalog za vaš izgon, se lahko sodišče izjemoma odloči za odložitev izvršitve kazni in dovoli vaš takojšnji izgon.
Sodišče ga mora odrediti v okviru sodbe, kadar se izvršitev kazni ne odloži in jo odslužite.
Lahko vložite pritožbo, če je nalog izdalo sodišče prve stopnje in ste bili hkrati obsojeni na zaporno kazen, zoper katero se lahko pritožite. Pritožbo je treba vložiti v sodni pisarni sodišča prve stopnje.
To je odvisno od zakonodaje zadevne države.
V vašo kazensko evidenco se vpiše samo obsodba, ki je nepreklicna. Ti podatki bodo uradno vpisani v uradu za kazenske evidence.
Vaša kazenska evidenca se uniči:
Za hranjenje teh podatkov vaše soglasje ni potrebno.
V primeru spora lahko državnega tožilca pozovete pred sodišče za prekrške, in to bo razsodilo o zadevi. Zoper to odločitev se lahko v enem mesecu od njene vročitve pritožite pri preiskovalnem senatu za prekrške.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Prekrški v cestnem prometu, kot so prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu, neupoštevanje rdeče luči na semaforju ali znaka stop, neupoštevanje pravil o ustavljanju ali parkiranju, uporaba mobilnega telefona med vožnjo itd., se večinoma kaznujejo z upravnimi ukrepi. Navadno jih obravnava pristojni policijski organ.
Vroči se vam globni listek za prekršek, ki ste ga storili. Na njem je naveden upravni ukrep in/ali izrečena denarna kazen, nato pa se morate zglasiti pri pristojnem policijskem organu.
Kršitelji cestnoprometnih predpisov se večinoma kaznujejo z upravnimi globami (od 40 EUR do 2 000 EUR) in drugimi upravnimi ukrepi, kakršen je odvzem vozniškega dovoljenja ali dokumentov za udeležbo v cestnem prometu, na primer prometnega dovoljenja in registrskih tablic, za določeno obdobje.
Če so storili kršitev v Grčiji, se zoper njih uvede postopek.
Ugovor zoper upravno kazen lahko v treh dneh vložite pri organu, za katerega dela uradna oseba, ki vam je izrekla kazen. Če je vaš ugovor zavrnjen, morate plačati zadevni znesek ustreznemu lokalnemu organu.
Če vam je bil izrečen upravni ukrep, se boste morali mogoče zglasiti pri pristojnem policijskem organu in mu predložiti ugovor.
Ti prekrški se ne vpišejo v kazensko evidenco, saj se obravnavajo na upravni ravni in se zanje izreče samo upravna kazen.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.