A) Sem tuj/-a državljan/-ka. Ali to vpliva na preiskavo?

Če kot obdolženec izjavite, da ne govorite jezika postopka, imate pravico do tolmačenja in prevajanja.

B) Katere so faze preiskave?

i) Faza zbiranja dokazov / pristojnosti preiskovalcev

Kazenski postopek se začne s pripravljalnimi dejanji pred uvedbo kazenskega pregona; to so predvsem prijava kaznivega dejanja ali druga prijava, ki se nato preveri, nato pa se sprejme odločitev o nadaljnjih ukrepih.

Če se morate zagovarjati kot oseba, ki je domnevno (na podlagi določenih ugotovitev) zagrešila kaznivo dejanje, imate pravico do molka in do brezplačne pravne pomoči.

Če obstajajo razlogi za uvedbo kazenskega pregona, kazenski postopek preide v fazo predhodnega postopka. Odvisno od teže kaznivega dejanja lahko ta faza pomeni preiskavo, skrajšano preiskavo ali tako imenovano izredno hitro preiskavo.

Nato je lahko zoper vas vložena obtožnica. O tem morate biti obveščeni brez odlašanja; kot obdolženec pa lahko v treh delovnih dneh vložite ugovor zoper obtožnico.

Ko je zoper vas vložena obtožnica, imate kot obdolženi nekatere pravice, vključno s pravico do izjave o vseh dejstvih, ki vas bremenijo, in s tem povezanih dokazih, imate pa tudi pravico do molka. Lahko predstavite dejstva, predlagate, predložite ali priskrbite dokaze v svojo obrambo ter vlagate predloge, vloge in pritožbe.

Imate pravico, da si izberete zagovornika in se z njim posvetujete, tudi med procesnimi dejanji organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pred sodiščem. Vendar pa se med zaslišanjem ne morete posvetovati z zagovornikom o tem, kako odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Zahtevate lahko, da je med zaslišanjem navzoč vaš zagovornik in da ta sodeluje tudi pri drugih procesnih dejanjih v predhodnem postopku.

Svoje pravice lahko uresničujete osebno ali prek zagovornika.

Če si ne morete privoščiti zagovornika, ste upravičeni do brezplačnega zagovornika ali do znižanja stroškov zagovornika. Vendar pa morate dokazati, da ste do tega upravičeni.

Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter sodišče vas morajo vedno poučiti o vaših pravicah, med drugim o pomenu priznanja, in zagotoviti, da lahko svoje pravice v celoti uresničujete.

ii) Policijsko pridržanje

Policijsko pridržanje je procesno dejanje, ki vključuje kratkoročen odvzem prostosti osebi, ki je obdolžena storitve kaznivega dejanja.

Kot obdolžencu se vam lahko v kazenskem postopku odredi policijsko pridržanje, če je izpolnjen eden od pogojev za pripor in če zaradi nujnosti zadeve odločitve o priporu ni mogoče sprejeti vnaprej. V takem primeru vam prostost odvzame policist, ki vas mora poučiti o razlogih za pridržanje in vas brez odlašanja zaslišati.

Če vas je treba nato napotiti v pripor, mora predlog o tem vložiti državni tožilec v 48 urah (oziroma v 96 urah, če gre za teroristično kaznivo dejanje). Sodišče mora nato sprejeti odločitev v 48 urah (oziroma v 72 urah, če gre za posebno hudo kaznivo dejanje).

iii) Zaslišanje

Med zaslišanjem na noben nezakonit način ne smete biti prisiljeni v priznanje.

Kot obdolženca vas je treba pred zaslišanjem poučiti, da se imate pravico zagovarjati ali molčati. Poučeni morate biti o tem, da vas nihče ne sme prisiliti v priznanje. Prav tako morate biti poučeni, da si lahko izberete zagovornika ali zahtevate, da se vam ta dodeli, in da je zagovornik navzoč med zaslišanjem.

Pravico imate podati podroben odgovor na obtožbe in predložiti dokaze za svoje izjave.

Lahko se vam zastavijo vprašanja za dopolnitev vaše izjave ali za pojasnitev izpustov, nejasnosti in nedoslednosti. Vprašanja morajo biti zastavljena razumljivo in obzirno. Prepovedana so sugestivna vprašanja, zavajajoča vprašanja ali vprašanja, ki vsebujejo dejstva, ki se dokazujejo z vašo izjavo. Vprašanja ne smejo neupravičeno posegati v vašo zasebnost, razen z namenom ugotavljanja razlogov za storjeno dejanje.

iv) Pripor

Pripor se vam lahko odredi le, če je zoper vas vložena obtožnica, če iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ste ga storili vi, in če je v vašem primeru izpolnjen eden od pripornih razlogov. Priporni razlogi vključujejo begosumnost, nevarnost vplivanja na priče ali sostorilce ipd. ali ponovitveno nevarnost.

Preden je sprejeta odločitev o odreditvi pripora, morate biti zaslišani. Zoper odločitev o uvedbi pripora lahko vložite pritožbo, ki jo obravnava sodišče višje stopnje.

Pravico imate zahtevati svojo izpustitev. Izpustitev lahko ponovno zahtevate 30 dni po datumu pravnomočnosti odločbe o odreditvi pripora.

V predhodnem postopku lahko pripor traja največ 7 mesecev (če ste obtoženi lažjega kaznivega dejanja), 19 mesecev (če ste obtoženi hujšega kaznivega dejanja) ali 25 mesecev (če ste obtoženi posebno hudega kaznivega dejanja).

C) Katere pravice imam med preiskavo?

i) Katere pravice imam v zvezi s tolmačenjem in prevajanjem?

Če ne govorite jezika postopka, imate pravico do tolmačenja. V kazenskem postopku imate pravico uporabljati jezik, ki ga razumete. Če je treba prevesti kakršne koli pomembne listine, zapisnike ali odločbe, bo v postopku sodeloval tudi prevajalec.

ii) Katere pravice imam v zvezi z obveščanjem in vpogledom v spis?

Po zaključku preiskave ali skrajšane preiskave imate vi in vaš zagovornik pravico do vpogleda v celoten spis. Nato lahko zahtevate dopolnitev preiskave.

V predhodnem postopku in med sojenjem imate vi in vaš zagovornik pravico do vpogleda v spis ter do priprave izvlečkov, zapiskov in kopij spisa.

iii) Katere pravice imam v zvezi z dostopom do zagovornika in obveščanjem tretje osebe o svojem položaju?

Če ste bili pridržani ali vam je bila odvzeta prostost, imate pravico do 20-minutnega telefonskega pogovora z osebo, ki jo izberete.

Pravico imate izbrati zagovornika in se z njim posvetovati med posameznimi dejanji v kazenskem postopku. Vendar pa zagovornika ne smete spraševati, kako naj odgovorite na zastavljeno vprašanje. Pravico imate zahtevati navzočnost zagovornika med zaslišanjem in drugimi procesnimi dejanji.

Če vam je bil odrejen pripor ali če prestajate kazen, imate pravico govoriti z zagovornikom brez navzočnosti drugih oseb.

iv) Katere pravice imam v zvezi z brezplačno pravno pomočjo?

Zagovornika lahko najamete na svoje stroške. V nekaterih primerih pa imate pravico, da vam je ta dodeljen.

v) Kaj je pomembno vedeti glede:

a. domneve nedolžnosti

Vsaka oseba, zoper katero se vodi kazenski postopek, se šteje za nedolžno, dokler obsodilna sodba sodišča ne postane pravnomočna.

b. pravice do molka in pravice posameznika, da ne izpove zoper sebe

Poleg pravice do izpovedbe med postopkom imate tudi pravico do molka. Nihče vas ne sme prisiliti v izpovedbo ali priznanje.

c. dokaznega bremena

Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj morajo priskrbeti dokaze. Kot obdolženi imate pravico priskrbeti dokaze, vendar jih niste zavezani predložiti.

Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj morajo pojasniti dejavnike v vašo korist in zoper vas.

vi) Kateri posebni zaščitni ukrepi veljajo glede otrok?

Kazenski pregon se ne sme začeti oziroma se ne sme nadaljevati in se mora ustaviti, če je obdolženi oseba, ki zaradi mladoletnosti ni kazensko odgovorna.

Pravni zastopnik mladoletnika lahko opravlja procesna dejanja v imenu mladoletnika, na primer izbere zagovornika ter vlaga predloge, vloge in pritožbe. Pravni zastopnik ima pravico biti navzoč pri vseh procesnih dejanjih, ki se nanašajo na obdolženega.

Ko je zoper mladoletnika vložena obtožnica, mora ta imeti zagovornika; če ga sam ne more izbrati, se mu zagovornik dodeli.

V primeru mladoletnika, ki je bil v času storitve dejanja mlajši od 15 let, je treba vedno proučiti, ali se je bil sposoben zavedati nezakonitosti svojega dejanja in nadzorovati svoje vedenje. Če ta dva pogoja nista izpolnjena, mladoletnik ni kazensko odgovoren.

Tudi če obstajajo pravni razlogi, se sme mladoletniku odvzeti prostost le, če namena odvzema prostosti ni mogoče doseči na drug način.

Pristojno sodišče lahko zadevo predloži sodišču, ki je pristojno glede na kraj prebivanja mladoletnika, ali drugemu sodišču, pri katerem je verjetneje, da bo postopek dosegel svoj namen.

vii) Kateri posebni zaščitni ukrepi veljajo glede ranljivih osumljencev?

Ranljive osebe v kazenskem postopku so tiste, ki zaradi svoje starosti oziroma duševnega ali telesnega stanja niso zmožne razumeti kazenskega postopka in v njem ne morejo učinkovito sodelovati.

Pri uresničevanju procesnih pravic se jih na noben način ne sme diskriminirati.

Domnevati je treba, da so osebe s hudo duševno, telesno ali senzorično motnjo ranljive osebe.

Ranljive osebe in njihovi pravni zastopniki (npr. njihovi skrbniki, ki jih imenuje sodišče) ali primerne odrasle osebe (npr. sorodniki) morajo biti poučeni o vseh posebnih procesnih pravicah.

Policijsko zaslišanje je treba zvočno in slikovno posneti.

Odvzem prostosti ranljivi osebi pred izrekom obsodilne sodbe se lahko uporabi le kot zadnja možnost. Tak odvzem prostosti mora biti sorazmeren in izveden ob ustreznem upoštevanju posebnih potreb ranljive osebe.

Ves čas trajanja kazenskega postopka je treba varovati zasebnost, osebno celovitost in osebne podatke takih oseb.

D) Kateri zakonski roki veljajo med preiskavo?

Pravico imate, da se vaša zadeva obravnava v razumnem roku.

Preiskava mora biti končana v dveh mesecih (če gre za lažje kaznivo dejanje), štirih mesecih (če gre za hujše kaznivo dejanje) ali šestih mesecih (če gre za posebno hudo kaznivo dejanje). Vendar pa upoštevanje navedenih rokov ni pravno izvršljivo.

Vložite lahko pritožbo pri državnem tožilcu ter zahtevate preverjanje policijskih ravnanj in odpravo zamud v preiskavi. Državni tožilec vas mora obvestiti o rezultatih takega preverjanja.

E) Kaj je predhodni postopek, katere alternative priporu so na voljo in ali obstaja možnost premestitve v matično državo (evropski nalog za nadzor)?

Predhodni postopek je del kazenskega postopka in traja od uvedbe kazenskega pregona do vložitve obtožnice oziroma predloga sporazuma o priznanju krivde ali dokler organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ne izda pravnomočne vsebinske odločbe.

Predhodni postopek vključuje predvsem zbiranje in zavarovanje dokazov ter pripravo gradiva, ki je podlaga za nadaljnje odločanje.

Kazenski pregon se začne z izdajo odločbe o uvedbi kazenskega pregona ali z izvršitvijo prisilnega dejanja, dejanja, ki ga v nadaljnjem postopku ni mogoče več ponoviti, ali dejanja, ki ga ni mogoče odložiti.

Alternative priporu so jamstvo, zaveza ali nadzor. Take alternative so možne le, če je priporni razlog begosumnost ali ponovitvena nevarnost. Sodišče lahko te alternativne možnosti uporabi, če za vaše dobro vedenje jamči skupina državljanov ali ugledna oseba, če predložite pisno zavezo, da ne boste kršili zakonov, ali če je namen pripora mogoče doseči z nadzorom s strani uslužbenca za pogojni odpust.

Sodišče lahko sprejme tudi finančno jamstvo (varščino) kot alternativo priporu zaradi begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti. Če prekršite pravila, finančno jamstvo zaseže država, vam pa se izreče pripor.

Če se vam izreče alternativa priporu, vam lahko sodišče naloži razumne obveznosti ali omejitve (npr. prepoved zapustitve države, zapustitve določenega območja, prepoved srečevanja z določenimi osebami, prepoved vožnje vozila itd.).

Namen evropskega naloga za nadzor je okrepiti varstvo širše javnosti, tako da se vam kot osebi, ki prebiva v eni državi članici in zoper katero poteka kazenski postopek v drugi državi članici, omogoči, da nadzor nad vami med čakanjem na sojenje izvajajo organi države, v kateri prebivate.

Gre za alternativo priporu, pri čemer nadzorne ukrepe spremlja država članica vašega prebivališča. Če zadevna oseba te ukrepe krši, je vrnjena v državo članico, kjer poteka postopek.

Čeprav se ta možnost nanaša na vse vrste kaznivih dejanj in ni omejena na posebne vrste ali teže kaznivega dejanja, pa naj bi se nadzorni ukrepi praviloma uporabljali v primeru lažjih kaznivih dejanj.

A) Kje bo potekalo sojenje?

Glavna obravnava običajno poteka pred okrožnim sodiščem. V nekaterih primerih lahko poteka pred posebnim kazenskim sodiščem (Špecializovaný trestný súd) ali pred okrožnim sodiščem v glavnem mestu regije.

Sojenje poteka pred sodiščem, ki je pristojno glede na kraj storitve kaznivega dejanja.

Sojenje lahko poteka tudi pred sodiščem, ki je pristojno glede na prebivališče, kraj dela ali običajno prebivališče obdolženca, ali pred sodiščem, ki je pristojno glede na kraj, v katerem je tožilec vložil obtožnico.

B) Ali je obtožnico mogoče spremeniti? Če da, kakšne so moje pravice do obveščenosti glede tega?

Če želi tožilec dejanje prekvalificirati v drugo kaznivo dejanje, kot ga je opredelila policija, vas mora o tem obvestiti še pred vložitvijo obtožnice in vas pozvati k morebitni dopolnitvi preiskave.

Če se po začetku glavne obravnave izkaže, da ste storili še kakšno drugo kaznivo dejanje, sodišče zadevo vrne tožilcu v nadaljnji predhodni postopek in dopolnitev preiskave, če tožilec tako zahteva.

Sodišče vas lahko za kaznivo dejanje obsodi na podlagi strožje pravne določbe od tiste, ki jo je predlagalo tožilstvo. Vendar pa vas mora sodišče o tem obvestiti, še preden zaključi dokazni postopek.

Sodišče vam bo dodelilo rok, v katerem morate pripraviti svojo obrambo, in glavno obravnavo na vašo zahtevo preložilo za vsaj pet delovnih dni.

C) Katere pravice imam med nastopi pred sodiščem?

i) Ali moram biti pri sodišču osebno navzoč? Pod katerimi pogoji se lahko sojenje opravi v moji odsotnosti?

Navzočnost na glavni obravnavi je vaša pravica, ne dolžnost. Sodišče lahko zadevo obravnava v vaši odsotnosti, če se s tem strinjate ali če navzočnost zavrnete oziroma na podlagi drugih zakonskih razlogov. Enako velja za pritožbeni postopek.

ii) Katere pravice imam v zvezi s tolmačenjem in prevajanjem?

Če ne govorite jezika postopka, imate pravico do tolmačenja. Če je treba prevesti kakršne koli pomembne listine, zapisnike ali odločbe, bo v postopku sodeloval tudi prevajalec.

iii) Ali imam pravico do zagovornika?

Ves čas trajanja kazenskega postopka imate pravico do zagovornika, ki si ga izberete sami ali vam je dodeljen.

Zagovornik je obvezen od trenutka vložitve obtožnice zoper vas ali če vam je odrejen pripor, če prestajate kazen ali ste na opazovanju v zdravstveni ustanovi, če je vaša poslovna sposobnost omejena, če gre za posebno hudo kaznivo dejanje, če ste mladoletni ali če postopek poteka zoper vas kot ubežnika.

Če v okoliščinah, ko je zagovornik obvezen, tega nimate, se vam določi rok, v katerem ga morate izbrati. Če tega ne storite v roku, vam mora biti zagovornik dodeljen brez odlašanja.

Če nimate dovolj sredstev za plačilo zagovornika in zaprosite za dodelitev zagovornika, vam ga mora sodišče dodeliti tudi v primeru, ko zagovornik ni obvezen. Pomanjkanje sredstev morate dokazati.

iv) Katere druge procesne pravice moram poznati (npr. navzočnost osumljencev pred sodiščem)?

Ob začetku sojenja se imate pravico izreči o svoji krivdi. Če priznate krivdo, sodišče obravnava le dokaze, ki so potrebni za odločitev o sankciji in/ali odškodnini.

Med sojenjem obdolženca, priče in izvedence zasliši tožilec. Vi ali vaš zagovornik lahko postavljata vprašanja. Vaše priče zasliši vaš zagovornik ali vi sami. Pravico imate ugovarjati načinu postavljanja vprašanj.

Ko sodišče zaključi dokazni postopek, lahko podate zaključno besedo. Po zaključni besedi tožilca lahko sodišče da priložnost za izjavo še žrtvi, vašemu zagovorniku in drugim osebam. Vaša izjava je vedno zadnja na vrsti. Pravico imate vložiti ugovor na obtožnico, na predstavljene dokaze in na kaznivo dejanje, ki ste ga obtoženi, lahko se sklicujete na olajševalne okoliščine in ugovarjate izrečeni sankciji. Sodišče vas lahko med zaključno besedo prekine le, če vaše navedbe niso povezane z zadevo. Po zaključnih besedah imate tudi pravico do končne izjave, med katero se vas ne sme prekinjati.

D) Možne kazni

Zaporna kazen: odvisno od teže kaznivega dejanja; najvišja možna je dosmrtna zaporna kazen. Izrek smrtne kazni ni možen. Če vam je izrečena kazen dveh ali treh let, vam lahko sodišče izreče pogojno obsodbo s probacijo ali brez nje, pri čemer določi obdobje od enega leta do petih let, v katerem ne smete kršiti predpisov. Če kršite obveznosti in omejitve, ki vam jih naloži sodišče, morate kazen prestati v zaporu.

Hišni pripor: do enega leta v primeru lažjega kaznivega dejanja. Svoje gibanje morate omejiti na kraj prebivališča in upoštevati predpise. Če te pogoje kršite, morate kazen prestati v zaporu.

Delo v korist skupnosti: od 40 do 300 ur za lažje kaznivo dejanje, vendar le z vašim predhodnim soglasjem. V svojem prostem času morate brezplačno opravljati delo v korist skupnosti. Če dela v korist skupnosti ne opravite ob opredeljenem času in v opredeljenem obsegu, vam sodišče vsaki dve uri neopravljenega dela v korist skupnosti pretvori v en dan zaporne kazni.

Denarna kazen, zaseg premoženja: kazen zasega predmetov sodišče izreče v primeru naklepnih kaznivih dejanj, s katerimi ste pridobili premoženje ali povzročili škodo. Denarna kazen lahko znaša od 160 EUR do 331 930 EUR. Zaseg premoženja se nanaša na vse premoženje, ki ste ga pridobili nezakonito. Zaseg predmetov se lahko izreče, če ste predmet uporabili pri storitvi kaznivega dejanja.

Prepoved opravljanja nekaterih vrst dejavnosti od enega do desetih let, na primer poklica, dela, funkcije ali druge dejavnosti (npr. vožnje vozila), če ste kaznivo dejanje storili med opravljanjem take dejavnosti.

Prepoved prebivanja na določenem kraju, ki lahko traja od enega do petih let.

Prepoved udeležbe na javnih dogodkih, ki lahko traja od enega do desetih let in na podlagi katere se ne smete udeleževati športnih, kulturnih ali drugih javnih dogodkov, če ste kaznivo dejanje storili med takim dogodkom.

Izguba častnih naslovov ali nazivov, ki so vam bili podeljeni na podlagi posebne zakonodaje.

Premestitev na nižji položaj ali izguba vojaškega oziroma drugega čina.

Izgon z ozemlja Slovaške republike. Kaznovani ste lahko z izgonom za eno leto do 15 let, vendar ne, če ste slovaški državljan ali državljan katere koli druge države članice EU ali države članice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ali če vam je bil priznan azil. To pa ne velja, če ogrožate nacionalno varnost ali javni red. Ni vas mogoče izgnati v državo, v kateri bi bila ogrožena vaša osebna svoboda ali življenje zaradi rase, državljanstva, vere, političnega prepričanja ali iz podobnih razlogov.

A) Ali se lahko pritožim zoper odločbo sodišča?

Po vložitvi obtožnice lahko sodišče brez sojenja odloči v obliki kaznovalnega naloga. Če sodišče izda kaznovalni nalog, lahko vložite ugovor v 8 dneh od vročitve. Če vložite ugovor, se kaznovalni nalog razveljavi in opravi se sodna obravnava.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se lahko pritožite neposredno po razglasitvi sodbe ali v 15 dneh od tega datuma. Če na sodišču niste bili navzoči, se morate v 15 dneh od prejema odločbe v pisni obliki pritožiti pri sodišču, ki je izdalo sodbo. Pritožite se lahko zoper sodbo v celoti ali zoper del sodbe.

Če se pritožite, sodba postane pravnomočna in izvršljiva šele, ko pritožbeno sodišče izda odločbo.

Pritožbeno sodišče bo vašo pritožbo zavrnilo, če jo vložite po roku za pritožbo, če ste se odpovedali pravici do pritožbe ali če meni, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Odločba pritožbenega sodišča je pravnomočna in izvršljiva.

Alternativno lahko pritožbeno sodišče razveljavi sodbo in zadevo vrne nižjemu sodišču v nadaljnje odločanje ali samo odloči o zadevi.

B) Katera druga pravna sredstva imam na voljo?

Zoper odločbo pritožbenega sodišča se ne morete pritožiti.

Vložite lahko pritožbo na vrhovno sodišče [dovolanie], pri ministru za pravosodje zaprosite za vložitev pritožbe na vrhovno sodišče ali vložite predlog za obnovo postopka. Vendar dokončna odločba pritožbenega sodišča ostaja veljavna in izvršljiva. Če ste bili obsojeni na zaporno kazen brez možnosti pogojne obsodbe ali pogojnega odpusta, jo morate začeti prestajati.

Pritožbo na vrhovno sodišče lahko vložite pri sodišču, ki je odločilo o zadevi na prvi stopnji, v treh letih od datuma prejema pisne pravnomočne odločbe v zadevi. Pritožba na vrhovno sodišče se lahko vloži le na podlagi posebnih razlogov, določenih v zakoniku o kazenskem postopku.

Vložite lahko predlog za obnovo postopka, če se razkrijejo nova dejstva, ki niso bila znana med sojenjem, in so ta nova dejstva tako pomembna, da bi lahko spremenila končno odločitev.

C) Kakšne so posledice v primeru obsodbe?

i) Kazenska evidenca

Če ste spoznani za krivega, se ti podatki shranijo v kazenski evidenci. Izpis iz kazenske evidence lahko pridobijo različni državni organi, na primer za namene drugih kazenskih postopkov. V izpisu [odpis] iz kazenske evidence so navedene vse obsodbe, v izvlečku [výpis] iz kazenske evidence pa ni izbrisanih obsodb.

v) Izvršitev kazni, premestitev zapornikov, pogojna obsodba in alternativne sankcije

Ko postane sodna odločba, s katero ste bili obsojeni na zaporno kazen, izvršljiva, vam bo sodišče odredilo, naj se za prestajanje kazni javite v zaporu, ali vam bo odredilo spremstvo v zapor.

V primeru hude bolezni lahko sodišče zaprosite, da odloži izvršitev zaporne kazni. Če vaša zaporna kazen ne presega enega leta, jo lahko sodišče iz pomembnih razlogov odloži za največ tri mesece (v izjemnih okoliščinah tudi za daljše obdobje).

Če vam je izrečena pogojna obsodba, morate biti pod nadzorstvom svetovalca, sodišče pa spremlja vaše ravnanje v preizkusni dobi. Sodišče lahko izda odločbo, v kateri navede, da izpolnjujete pogoje za pogojno obsodbo ali da teh pogojev ne izpolnjujete, pri čemer vam bo v tem primeru naloženo prestajanje zaporne kazni.

Alternativne sankcije so kazni, ki so alternativa zaporni kazni. Njihov cilj je zagotoviti zaščito družbe, hkrati pa obsojeni osebi omogočiti, da ostane zunaj zapora.

Alternativne kazni so: hišni zapor, delo v skupnosti, denarne kazni, pogojna obsodba in pogojna obsodba z nadzorstvom.