Katere informacije bom pridobil od organov po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo (tj. policija, državni tožilec)?

Žrtev prejme pisne informacije o svojih pravicah pred prvim zaslišanjem, ki se izvede po prijavi kaznivega dejanja. Pred tem lahko organi zagotovijo žrtvi informacije o njenih pravicah, ki so koristne v danih okoliščinah.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Pravice nedržavljanov EU so zaščitene enako kot pravice državljanov EU, razen kar zadeva državno nadomestilo, do katerega so upravičene žrtve določenih kaznivih dejanj – nadomestilo prejmejo samo državljani EU.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Pred prvim zaslišanjem prejme žrtev pisne informacije o svojih osnovnih pravicah, tudi o statusu v pripravljalnem postopku, o tem, ali lahko zahteva sprejetje določenih ukrepov (npr. zaslišanje prič), o pomoči pravnega zastopnika, vključno z zahtevo za zastopnika, ki ga imenuje sodišče, o pravici do predložitve zadeve v mediacijo, o dostopu do spisa, o pritožbi zoper odločbo o opustitvi postopka, možnosti, da škodo poravna tožena stranka, ali do pridobitve nadomestila, dostopu do pravne pomoči, razpoložljivih ukrepih zaščite in pomoči, dostopu do pomoči, ki se financira iz sklada za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni (Fundusz Pomocy Pokrzywdzonym oraz Pomocy Postpenitencjarnej), možnosti izdaje evropske odredbe o zaščiti ter organizacijah, ki zagotavljajo podporo žrtvam in povračilu stroškov, povezanih s postopkom.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Pri postopkih, ki vključujejo žrtev, ki ne govori poljskega jezika, pomaga prevajalec. Dopisi, ki jih žrtev prejme, ali dopisi, ki jih žrtev pošlje, so prevedeni. Žrtev ne krije stroškov prevajanja.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Otroke, ki so žrtve kaznivih dejanj, zastopajo njihovi starši ali osebe, ki skrbijo zanje. Pri posameznikih, ki potrebujejo pomoč (npr. ostareli), lahko njihove pravice uveljavljajo osebe, ki skrbijo zanje. Starši ali skrbniki morajo poskrbeti, da se žrtve v njihovi oskrbi udeležijo postopka v skladu z zahtevami, v primeru dvoma, ali žrtev razume pomembnost zadevnega postopka, pa lahko o tem obvestijo organ, ki izvaja postopek.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Sklad za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni na Poljskem zbira finančna sredstva za namene, kot je pomoč žrtvam kaznivih dejanj in njihovim ožjim sorodnikom. Sklad upravlja minister za pravosodje, ki dodeljuje subvencije nevladnim organizacijam, izbranim na podlagi konkurence in specializiranim za podporo žrtvam. Pomoč, ki se financira iz sklada, vključuje pravno, psihološko in materialno pomoč.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Organ, ki izvaja postopek, mora žrtev pred prvim zaslišanjem obvestiti, da ji je na voljo pomoč, ki se financira iz sklada za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Podatki o stalnem prebivališču in kraju zaposlitve žrtve storilcu niso na voljo.

Kar zadeva priče – z drugimi besedami, praviloma vse žrtve – se lahko tožilec ali sodišče, zlasti v resnih zadevah, odloči zadržati njihove osebne podatke in druge okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko priče identificirale. To je mogoče v primeru utemeljenih skrbi glede ogroženosti življenja, zdravja, svobode ali pomembnega dela lastnine zadevne osebe ali njenega ožjega sorodnika.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Dostop do podpore žrtvam ni povezan s prijavo kaznivega dejanja. Oseba, ki želi zaprositi za podporo, mora le dokazati, da je bila žrtev kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Če je ogroženo življenje ali zdravje žrtve in njenih ožjih sorodnikov, imajo ti pravico do:

• zaščite med postopkom;
• fizičnega varovanja;
• pomoči pri premestitvi.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito zagotovi načelnik policije, ki je pristojna v zadevni provinci.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Oceno potrebe po zagotovitvi in nadaljnjem zagotavljanju zaščite in pomoči opravi načelnik policije, ki je pristojna v zadevni provinci.

Ali bo izvedena ocena moje zadeve, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Organ, odgovoren za postopek, mora postopek, pri katerem je udeležena žrtev, izvesti na način, ki nima negativnih posledic. Ukrepati mora vedno, kadar žrtev ni obravnavana z ustreznim spoštovanjem ali se ne počuti varno.

V primeru posilstva in podobnih zadevah zaslišanje žrtve poteka v posebnem prostoru, storilec pa ni navzoč.

Med sojenjem lahko predsedujoči sodnik odredi, da mora obdolženec med pričanjem žrtve zapustiti prostor.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Če žrtev potrebuje pomoč, ker na primer zaradi svoje starosti ali zdravstvenih težav ne more dejavno sodelovati pri sojenju, lahko njene pravice uveljavlja oseba, ki skrbi zanjo.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Pravice žrtev, ki so mladoletne osebe, uveljavljajo njihovi zakoniti zastopniki ali osebe, ki skrbijo zanje. Če so kaznivo dejanje storili starši, mladoletno osebo na sojenju zastopa skrbnik ad litem.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če žrtev umre, lahko v postopku namesto nje sodelujejo njeni ožji sorodniki. V tem primeru imajo vsi pravice žrtve.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Ožji sorodniki žrtve imajo pravico do pravne, psihološke in materialne pomoči, ki se financira iz sklada za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni. V najhujših primerih, v katerih je ogroženo življenje ali zdravje teh oseb, se jim lahko zagotovita zaščita in pomoč (zaščita med postopkom, fizično varovanje, pomoč pri premestitvi).

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Zadeva se lahko predloži v mediacijo v pripravljalni fazi ali med sodnim postopkom na podlagi soglasja žrtve in tožene stranke. Postopek mediacije nepristransko in zaupno izvede mediator. Med postopkom mediacije lahko žrtev predstavi svoje stališče, tj. navede, kaj od storilca pričakuje. Mediacija ne prekine kazenskega postopka, vendar tožilec in sodišče upoštevata njen izid.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Določbe, ki urejajo pravice žrtev kaznivih dejanj, najdete v zakoniku o kazenskem postopku (Kodeks postępowania karnego), kazenskem zakoniku (Kodeks karny), zakoniku o kazenskem pregonu (Kodeks karny wykonawczy), zakonu o državnem nadomestilu za žrtve nekaterih kaznivih dejanj z dne 7. julija 2005 (ustawa z dnia 7 lipca 2005 r. o państwowej kompensacie przysługującej ofiarom niektórych czynów zabronionych, konsolidirano besedilo, Uradni list iz leta 2016, točka 325), zakonu o zaščiti in podpori za žrtve in priče z dne 28. novembra 2014 (ustawa z dnia 28 listopada 2014 r. o ochronie i pomocy dla pokrzywdzonego i świadka, Uradni list iz leta 2015, točka 21), uredbi z dne 29. septembra 2015 o skladu za podporo žrtvam in pomoč po izvršitvi kazni (rozporządzenie z dnia 29 września 2015 r. w sprawie Funduszu Pomocy Pokrzywdzonym oraz Pomocy Postpenitencjarnej, Uradni list iz leta 2019, točka 683) ter zakonu z dne 17. junija 2004 o pritožbah glede kršitve pravice stranke, da se njena zadeva nemudoma prouči v okviru pripravljalnega postopka, ki ga izvaja ali nadzira tožilec, in v okviru sodnega postopka (ustawa z dnia 17 czerwca 2004 r. o skardze na naruszenie prawa strony do rozpoznania sprawy w postępowaniu przygotowawczym prowadzonym lub nadzorowanym przez prokuratora i postępowaniu sądowym bez nieuzasadnionej zwłoki, konsolidirano besedilo, Uradni list iz leta 2018, točka 75, kakor je bila spremenjena).

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kazniva dejanja se prijavijo pisno ali ustno pri državnem tožilstvu ali na policijski postaji. Pisna prijava kaznivega dejanja se lahko predloži osebno ali pošlje po pošti (ali e-pošti).

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, je treba v šestih tednih obvestiti o začetku preiskave. Če takega obvestila ne prejme, lahko vloži pritožbo pri višjem državnem tožilcu.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

V pripravljalnih in sodnih postopkih lahko žrtvam pomaga strokovni zastopnik (zagovornik ali pravni svetovalec). Žrtve lahko imenujejo svojega zastopnika, če pa jim finančno stanje tega ne omogoča, lahko zahtevajo, da jim sodišče dodeli zastopnika po uradni dolžnosti. V ta namen mora žrtev sodišču ali državnemu tožilcu predložiti pismo, ki dokazuje, da ni sposobna sama plačati nagrade zastopnika.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Če je žrtev v postopku nastopala samo kot priča, je upravičena do povračila potnih stroškov, stroškov nastanitve in dnevnic ali morebitne izgube zaslužka.

Če je žrtev nastopala kot pomožni ali zasebni tožilec, je upravičena do povračila razumnih stroškov, vključno s stroški, povezanimi z imenovanjem zastopnika.

Za povračilo stroškov je treba predložiti zahtevek in po možnosti dokumentacijo, ki potrjuje nastale stroške.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Žrtve se lahko pritožijo zoper odločitve o zavrnitvi vloge za pripravljalne postopke in sklepe o ustavitvi pripravljalnih postopkov. Informacije o tem, kako vložiti pritožbo, so na voljo v teh odločitvah.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Žrtve sodelujejo v pripravljalnih postopkih kot stranke, ne da bi morale podati posebno izjavo.

V postopku javnega pregona lahko žrtve nastopajo kot stranka (pomožni tožilec), če podajo izjavo o taki nameri.

V primerih zasebnega pregona je žrtev stranka kot zasebni tožilec.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Žrtve so posamezniki, ki jih zadeva kaznivo dejanje.

Žrtev je po zakonu stranka v pripravljalnih postopkih.

V postopku javnega pregona lahko žrtve po svoji odločitvi nastopajo kot stranka in v takem primeru nastopajo kot pomožni tožilec.

V primerih zasebnega pregona žrtve nastopajo kot zasebni tožilec.

Ne glede na to, ali žrtev nastopa kot stranka, se skoraj vedno zasliši kot priča.

Zaenkrat žrtve v kazenskem postopku ne morejo nastopati kot civilna stranka.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Tudi če pred sodiščem ne nastopajo kot stranka, lahko žrtve sodelujejo v sodnem postopku, ki je pomemben za varovanje njihovih interesov. Žrtve lahko sodelujejo na glavni obravnavi in na sejah, ki zadevajo pogojno prenehanje postopka, obsodbo brez sojenja in ustavitev postopka zaradi neprištevnosti obtoženca ali v primerih, ki vključujejo zaščitne ukrepe zaradi neprištevnosti obtoženca. Žrtev lahko na glavni obravnavi ugovarja predlogu obtoženca za obsodbo brez izvajanja dokazov in lahko predlaga, da se obtožencu naloži povrnitev škode ali plačilo nadomestila.

V primeru pogojnega prenehanja kazenskega postopka lahko žrtev predlaga njegovo nadaljevanje.

Kadar se žrtev odloči nastopati kot stranka pred sodiščem, lahko opravlja nekatera postopkovna dejanja: predlaga dokaze, postavlja vprašanja pričam in strokovnjakom, da predstavi svoja stališča, npr. navede, kakšno odločitev sodišča pričakuje. Zoper sodbo se lahko pritoži.

Žrtve, ki so vabljene kot priče, se morajo pojaviti pred sodiščem in pričati. Neutemeljena odsotnost je kazniva.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Žrtve lahko predlagajo dokaze, če nastopajo kot pomožni ali zasebni tožilec.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Pred prvo obravnavo se žrtve pisno obvestijo o njihovem statusu kot stranka v pripravljalnih postopkih in njihovih pravicah v tem položaju.

Žrtve se pisno obvestijo o obtožnici, ki je predložena sodišču, ter o datumih in kraju sodnih obravnav ali sej, na katerih lahko sodelujejo.

Če sodišče odredi odškodnino, žrtvi vroči izvod sodne odločbe.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Med pripravljalnim postopkom lahko žrtve ob soglasju organa, ki vodi postopek, dostopajo do spisov.

Med sodnim postopkom lahko žrtve dostopajo do spisov, če nastopajo kot zasebni tožilec ali pomožni tožilec. Če žrtev ne nastopa v tej vlogi, se dajo spisi na voljo ob soglasju predsednika sodišča.

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Žrtve se lahko pritožijo zoper odločitev v postopku javnega pregona, če so nastopale kot pomožni tožilec.

Če je kazenski postopek proti storilcu kaznivega dejanja pogojno ustavljen in se odločitev izreče pred sodiščem, se lahko žrtev zoper njo pritoži tudi, če ne nastopa kot pomožni tožilec.

Žrtve se lahko pritožijo zoper sodbo v postopku zasebnega pregona, ker v takih primerih nastopajo kot tožilec.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Če se storilcu naloži odprava škode, sodišče žrtvi izda izvod obsodbe. Če storilec, ki je obsojen na pogojno kazen zapora, ne odpravi škode, lahko žrtev vloži zahtevek za prestajanje kazni.

Če je kazenski postopek proti storilcu pogojno ustavljen, ima žrtev pravico sodelovati na obravnavi o nadaljevanju postopka.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Po zaključku postopka so žrtve upravičene do zaščite in podpore, če je ogroženo njihovo življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje njihovega bližnjega sorodnika. Zaščita in podpora se zagotavljata, dokler obstaja taka nevarnost.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Sodišče bo žrtvi zagotovilo informacije, vključene v obsodbo – o kazni, ki je bila izrečena storilcu, o dolžini kazni in ali je bila izrečena pogojno ter katere obveznosti so bile naložene storilcu, vključno z odpravo škode.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Žrtve lahko zaprosijo, da so obveščene, ko bo storilec odpuščen iz zapora. Žrtev bo obveščena, ko bo storilec po prestani kazni odpuščen iz zapora, če mu bo dovoljeno, da kazen prestaja pod elektronskim nadzorom, če bo pobegnil iz zapora, če mu bo odobren odpust ali pogojni odpust ali če bo začasno odpuščen.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Žrtve ne sodelujejo na obravnavah o pogojnem odpustu in se ne morejo pritožiti zoper te odločitve.

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Žrtve kaznivih dejanj lahko od storilca zahtevajo odškodnino na naslednje načine:

1. zoper storilca lahko vložijo tožbo pri civilnem sodišču; v civilnih postopkih je treba plačati sodne takse; civilni postopek se lahko začne ne glede na to, ali je pri sodišču vložena obtožnica, vendar se lahko začasno prekine, dokler v kazenskem postopku ni izrečena pravnomočna sodba; če je žrtev v postopku s tožbo uspela, izvršbo izvede izvršilni organ, tj. sodni izvršitelj (komornik);
2. med kazenskim postopkom lahko žrtve predlagajo izravnalni ukrep (środek kompensacyjny), ki se naloži obtožencu – obveznost, da povrne škodo ali zagotovi nadomestilo; namesto tega lahko sodišče odredi plačilo dopolnilne odškodnine (nawiązka); zahtevku žrtve se ugodi le, če je storilec obsojen;
3. če je storilec obsojen in mu je izrečena pogojna zaporna kazen, mu lahko sodišče odredi povrnitev škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja;
4. če je postopek pogojno ustavljen, mora sodišče storilcu odrediti, da v celoti ali delno povrne škodo.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

1. Če sodišče storilcu odredi, da povrne škodo, storilec pa ne ravna prostovoljno, se lahko žrtev zateče k postopku izvršbe, ki ga opravi sodni izvršitelj.
2. Če sodišče storilcu izreče pogojno zaporno kazen ali je postopek zoper storilca pogojno ustavljen in storilec ne povrne škode, se lahko sprejmejo ukrepi za izvršitev kazenske sankcije ali ponovno uvedbo postopka. Ti ukrepi, zlasti dejanska grožnja z zaporno kaznijo, vodijo k spodbujanju storilcev, ki tudi v primeru neučinkovite izvršbe lahko najdejo sredstva za izpolnitev zahtevkov žrtev. Za sprejetje takih ukrepov zadostuje, da žrtev uradno obvesti sodišče ali sodnega uradnika (kurator sądowy), da storilec ni izpolnil svojih obveznosti.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Če storilec ne povrne škode, žrtev ne more dobiti tega plačila od države.

Žrtev lahko prejme nujno pomoč, ki jo financira sklad za podporo žrtvam in pomoč po prestajanju kazni in ki jo ponujajo organizacije, specializirane za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Žrtve najhujših kaznivih dejanj ali njihovi svojci so upravičeni do posebnih dajatev, ki jih plača državna blagajna. To velja za posameznike s stalnim prebivališčem na Poljskem ali v drugi državi članici EU, ki so zaradi kaznivega dejanja utrpeli resno poškodbo ali okvaro zdravja, ki traja več kot sedem dni, ter za svojce oseb, ki so zaradi kaznivega dejanja umrle.

Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni obsojen?

Do odškodnine ste upravičeni tudi, če storilec ni obsojen.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

Žrtve, upravičene do odškodnine, lahko pred zaključkom postopka v zadevi dobijo enkratno plačilo. Ta znesek se lahko delno uporabi za kritje stroškov zdravljenja, okrevanja ali pokopa.

Versiunea lingvistică pe care o consultați acum este în lucru la traducătorii noștri.
Pagina este deja disponibilă în următoarele limbi: .

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Sem žrtev kaznivega dejanja. Na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Žrtve kaznivih dejanj in njihovi svojci prejemajo pomoč nevladnih organizacij, ki v ta namen prejemajo subvencije od sklada za podporo žrtvam in pomoč po prestajanju kazni. Subvencije odobri minister za pravosodje.

Žrtve so obveščene, da je ta pomoč na voljo, preden dajo prvo izjavo.

Seznam vseh organizacij, ki prejemajo subvencije za žrtve in njihove svojce, ter informacije (v poljščini) o tem, kaj pomoč zajema, so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje https://www.ms.gov.pl/pl/dzialalnosc/pokrzywdzeni-przestepstwem/pomoc-osobom-pokrzywdzonym-przestepstwem-oraz-osobom-im-najblizszym---lista-podmiotow-i-organizacji/, pod Działalność/Pomoc pokrzywdzonym/Pomoc pokrzywdzonym przestępstwem oraz osobom im najbliższym – lista podmiotów i organizacji.

Telefonska linija za podporo žrtvam

Trenutno na Poljskem ni vsedržavne telefonske linije za podporo žrtvam. Obstaja pa telefonska linija za žrtve nasilja v družini.

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Podpora se žrtvam nudi brezplačno.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Organi žrtvam zagotavljajo informacije o krajih, kjer je na voljo podpora.  Nekatere kategorije žrtev imajo glede na starost in finančni položaj pravico do brezplačne pravne pomoči. Žrtve kaznivih dejanj so v skladu s splošnimi pravili upravičene do zdravstvene pomoči.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Nevladne organizacije, ki se financirajo iz sklada za podporo žrtvam in pomoč po prestajanju kazni, nudijo žrtvam pravno, psihološko in finančno pomoč, npr. kupone za hrano ali pomoč pri stroških za hrano in oblačila, perilo, obutev, čistilna sredstva in izdelke za osebno higieno, začasno nastanitev ali zatočišče, izobraževanje in usposabljanje, ukrepe za prilagoditev stanovanja ali hiše potrebam žrtev kaznivih dejanj ter potne stroške.

Druga vrsta podpore je financiranje storitev tolmača, vključno s tolmačem za znakovni jezik.

Zdravstvena pomoč vključuje kritje stroškov za zdravstveno oskrbo, zdravila in medicinsko opremo, ki so potrebni za zdravljenje okvar zdravja, ki so nastale zaradi kaznivega dejanja.