1 V katerih primerih lahko eden od staršev zakonito premesti otroka v drugo državo brez soglasja drugega starša?
Pravo Severne Irske vsebuje določbe o zakoniti premestitvi otroka iz Združenega kraljestva. Oseba, ki ima za določenega otroka odločbo o prebivališču (pravici do varstva in vzgoje), lahko na podlagi člena 13(1) zakona Severne Irske o otrocih iz leta 1995 (Children (Northern Ireland) Order 1995) zadevnega otroka premesti iz Združenega kraljestva za obdobje, krajše od enega meseca.
To je skladno s členom 3(2A) zakona Severne Irske o odvzemu otroka iz leta 1985 (Child Abduction Act 1984), ki določa, da oseba ne stori kaznivega dejanja s tem, da otroka odpelje ali pošlje iz Združenega kraljestva, če gre za osebo, ki ima pravico starševske skrbi na podlagi veljavne odločbe o prebivališču, in če gre za premestitev, ki je krajša od enega meseca (pod pogojem, da ne obstaja odločba, ki prepoveduje premestitev otroka).
Kadar ni veljavne odločbe o prebivališču, starševsko skrb pa izvaja le mati, lahko ta zakonito premesti otroka iz Združenega kraljestva brez dovoljenja očeta. Vendar lahko oče, ki ne izvaja starševske skrbi, skuša preprečiti premestitev otroka iz sodne pristojnosti tako, da na sodiščih v Severni Irski zaprosi za prepoved premestitve. Prav tako lahko sodišče zaprosi, da mu z odločbo podeli starševsko skrb („starševska skrb“ je opredeljena v členu 6(1) zakona Severne Irske o otrocih iz leta 1995) ali da mu izda odločbo o prebivališču (če mu sodišče podeli odločbo o prebivališču, mu mora podeliti tudi starševsko skrb).
2 V katerih primerih je za premestitev otroka v drugo državo nujno soglasje drugega starša?
Člen 13 zakona Severne Irske o otrocih iz leta 1995 določa, da če v zvezi z otrokom obstaja veljavna odločba o prebivališču, zadevnega otroka nihče ne more premestiti iz Združenega kraljestva za več kot mesec dni brez pisnega soglasja vsake osebe, ki glede zadevnega otroka izvaja starševsko skrb, ali brez dovoljenja sodišča.
Poleg tega je v členu 3(1) zakona Severne Irske o odvzemu otroka iz leta 1985 določeno, da oseba, ki je povezana z otrokom, stori kaznivo dejanje (odvzem otroka), če zadevnega otroka odpelje ali pošlje iz Združenega kraljestva brez ustreznega soglasja.
Kadar ne obstaja odločba o prebivališču, vendar pa več kot ena oseba izvaja starševsko skrb, nobena oseba, ki izvaja starševsko skrb glede zadevnega otroka, ne sme premestiti otroka iz Združenega kraljestva brez soglasja ostalih oseb, ki izvajajo starševsko skrb, ali brez dovoljenja sodišča.
3 Kako je mogoče otroka zakonito premestiti v drugo državo, če drugi starš za premestitev ne da potrebnega soglasja?
Starš, ki ima pravico starševske skrbi na podlagi odločbe o prebivališču in ki želi otroka trajno premestiti iz Združenega kraljestva, se lahko zakonito preseli z otrokom brez posredovanja sodišča, če ima pisno soglasje drugega starša oziroma druge osebe, ki izvaja starševsko odgovornost. Če taka oseba soglasje zavrne, je treba pri sodišču zaprositi za dovoljenje za trajno premestitev otroka iz Severne Irske (člen 13(1) zakona Severne Irske o otrocih iz leta 1995).
V Združenem kraljestvu je pri odločanju v zadevah glede mednarodne premestitve korist otroka vedno najpomembnejši in odločilni dejavnik. Sodniki na sodiščih za družinske zadeve v Severni Irski pred sprejetjem neodvisne odločitve upoštevajo vse informacije v zvezi s posameznim primerom, s katerimi razpolagajo. Predvsem si prizadevajo za odločitev, ki je v korist otroka.
Če ne obstaja odločba o prebivališču, mora oseba, ki izvaja starševsko skrb v zvezi z otrokom in ki želi otroka trajno premestiti iz Združenega kraljestva, vselej pridobiti soglasje drugega starša ali dovoljenje sodišča. V nasprotnem primeru se proti takemu staršu sproži pritožba zaradi odvzema otroka.
4 Ali za začasno premestitev (npr. dopust, zdravstvena oskrba itn.) in za trajno premestitev veljajo ista pravila? Priložite ustrezne obrazce za soglasje, če ti obstajajo.
V odgovoru na vprašanje 1 zgoraj so navedene določbe o zakoniti premestitvi otroka iz Združenega kraljestva za obdobje, krajše od enega meseca. Oseba, ki ima pravico starševske skrbi na podlagi odločbe o prebivališču, lahko odpelje otroka v tujino za manj kot mesec dni in torej ne potrebuje dovoljenja drugega starša, da odpelje otroka na počitnice.