Na koga se obrniti?
Mediacijo ponujajo številne organizacije. Spodaj so našteta nekatera večja združenja:
- Zvezno delovno združenje za družinsko mediacijo (Bundes-Arbeitsgemeinschaft für Familien-Mediation e.V., BAFM: Fritschestraße 22, 10585 Berlin, Nemčija)
- Zvezno združenje za mediacijo (Bundesverband Mediation e.V., BM: Wittestraße 30K, 13509 Berlin, Nemčija)
- Zvezno združenje za mediacijo v gospodarskih in delovnih sporih (Bundesverband Mediation in Wirtschaft und Arbeitswelt e.V., BMWA: Prinzregentenstraße 1, 86150 Augsburg, Nemčija)
- Center za mediacijo (Centrale für Mediation GmbH & Co.KG, CfM: Gustav-Heinemann-Ufer 58, 50968 Köln)
- Nemško združenje odvetnikov (delovna skupina za mediacijo pri nemškem združenju odvetnikov (Arbeitsgemeinschaft Mediation im Deutschen Anwaltverein), Littenstraße 11, 10179 Berlin, Nemčija)
- Nemško združenje za mediacijo (Deutsche Gesellschaft für Mediation, DGM: Friedrich-Ebert-Straße 10, 59425 Unna, Nemčija)
- Nemški forum za mediacijo (Deutsches Forum für Mediation, DFfM: Hohe Straße 11, 04107 Leipzig, Nemčija)
- Mednarodni mediacijski center za družinske spore in odvzeme otrok (Internationales Mediationszentrum für Familienkonflikte und Kindesentführung e.V., MiKK: Fasanenstraße 12, 10623 Berlin, Nemčija)
Ta združenja pomagajo pri iskanju ustreznega mediatorja strankam, ki ga želijo vključiti v postopek.
Na katerih področjih je mediacija dopustna in/ali se najpogosteje uporablja?
Mediacija je na splošno vedno dovoljena, ko ni uradne zakonske zahteve, da je treba neki spor ali zadevo obravnavati na sodišču. Najpogosteje se uporablja na področjih družinskega, dednega in gospodarskega prava.
Ali je treba upoštevati posebna pravila?
V Nemčiji je 26. julija 2012 začel veljati Zakon o mediaciji (Mediationsgesetz), člen 1 Zakona za spodbujanje mediacije in drugih postopkov za zunajsodno reševanje sporov z dne 21. julija 2012, objavljenega v zveznem uradnem listu I (Bundesgesetzblatt I), str. 1577. To je bil prvi del zakonodaje, ki formalno ureja storitve mediacije v Nemčiji. S tem zakonom je v nemško zakonodajo prenesena tudi evropska direktiva o mediaciji (Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 136, 24.5.2008, str. 3). Področje uporabe nemškega zakona o mediaciji presega zahteve evropske direktive, saj pokriva vse oblike mediacije v Nemčiji ne glede na vrsto spora ali prebivališče zadevnih strank, medtem ko direktiva ureja mediacijo le v čezmejnih civilnih in gospodarskih sporih.
Nemški zakon o mediaciji določa le splošne smernice, saj mediatorji in zadevne stranke v postopku mediacije potrebujejo veliko manevrskega prostora. Zakon na začetku opredeljuje izraza „mediacija“ in „mediator“, da mediacijo ločuje od drugih oblik reševanja sporov. V skladu z zakonom je mediacija strukturiran postopek, v katerem si zadevne stranke prostovoljno in samostojno prizadevajo medsebojno rešiti spor ob pomoči enega ali več mediatorjev. Mediatorji so neodvisne in nepristranske osebe brez pristojnosti za sprejemanje odločitev, ki zadevne stranke vodijo skozi postopek mediacije. Zakon se namerno izogiba določitvi natančnega kodeksa ravnanja za postopek mediacije. Vseeno pa določa več obveznosti z zvezi z razkritjem in omejitve dejavnosti, da zaščiti neodvisnost in nepristranskost mediatorskega poklica. Poleg tega zakonodaja uradno določa obveznost za mediatorje, da strogo varujejo zaupnost strank.
Zakon spodbuja sporazumno reševanje sporov z vključitvijo številnih spodbud v uradne zakonike o postopkih (npr. Zakonik o civilnem postopku, Zivilprozessordnung). Odslej morajo na primer stranke, ki pri sodišču vložijo tožbo, povedati, ali so že poskušale spor rešiti z zunajsodnimi postopki, kot je mediacija, in ali imajo posebne razloge, da o tem niso razmišljale. Sodišče lahko poleg tega predlaga, naj stranke poskusijo rešiti spor z mediacijo ali drugo obliko zunajsodnega reševanja sporov; če stranke zavrnejo to možnost, se lahko sodišče odloči začasno prekiniti postopek. Za zdaj pravna pomoč za mediacijo ni predvidena. V skladu s členom 278(5) zakonika o civilnem postopku lahko sodišče za potrebe spravnega naroka in za nadaljnje poskuse sporazumnega reševanja spora stranke napoti k posebej za to imenovanemu spravnemu sodniku (Güterichter), ki ni pristojen za odločanje v zadevi. Spravni sodnik lahko uporabi vse metode reševanja sporov, vključno z mediacijo.
Zvezna vlada je izpolnila svojo zakonsko dolžnost in Bundestagu (spodnjemu domu parlamenta) poročala o učinku zakona pet let po začetku njegove veljavnosti, in sicer v poročilu z dne 20. julija 2017. Poročilo je na voljo tukaj in razkriva, da mediacija kot alternativno orodje za reševanje sporov v Nemčiji še ni dosegla želenega obsega. Glede na poročilo sprejetje zakonodajnih ukrepov ni potrebno. Vendar bo zvezna vlada na podlagi ugotovitev v poročilu proučila, kako bolje doseči cilj spodbujanja mediacije, kot je zastavljen z zakonom o mediaciji.
Informacije in usposabljanje
Splošne informacije so na voljo na spletni strani Zveznega ministrstva za pravosodje (Bundesministerium der Justiz).
Poklicni profil mediatorja ni zakonsko predpisan. Prav tako ni omejen dostop do tega poklica. Mediatorji so sami odgovorni za to, da imajo potrebno znanje in izkušnje (ki jih pridobijo na ustreznem usposabljanju in nadaljnjih izpopolnjevanjih), da lahko zanesljivo vodijo stranke skozi postopek mediacije. Nemška zakonodaja določa splošno znanje, veščine in postopke, ki jih je treba osvojiti z ustreznim predhodnim usposabljanjem. Vsi, ki izpolnjujejo ta merila, lahko delajo kot mediatorji. Najnižja starost ni določena niti ni na primer določena zahteva, da mora mediator imeti univerzitetno izobrazbo.
Če bi se stranke rade prepričale, da je mediator ustrezno usposobljen in ima zadostne izkušnje na področju, lahko same izberejo pooblaščenega mediatorja (zertifizierter mediator). Zvezno ministrstvo za pravosodje je v ta namen uporabilo pooblastilo za izdajo zakonskega akta in je sprejelo „uredbo o usposabljanju in nadaljnjem izobraževanju pooblaščenih mediatorjev“ (Verordnung über die Aus- und Fortbildung von zertifizierten Mediatoren), ki podrobneje določa pogoje za usposabljanje pred imenovanjem pooblaščenih mediatorjev in nadaljnje izobraževanje že pooblaščenih mediatorjev ter zahteve za ustanove, ki izvajajo usposabljanje in nadaljnje izobraževanje.
Za zdaj formalna pobuda ni predvidena.
Usposabljanje za mediatorje zdaj ponujajo združenja, organizacije, univerze, družbe in posamezniki.
Kakšni so stroški mediacije?
Mediacija ni brezplačna; plačilo sporazumno določijo zasebni mediator in zadevne stranke.
Predpisov o plačilu mediacije ni, prav tako ni statističnih podatkov o stroških. Razumno je pričakovati, da je približna urna postavka od 80 EUR do 250 EUR.
Ali je dogovor, dosežen v mediaciji, izvršljiv?
Načeloma lahko dogovor, dosežen v mediaciji, postane izvršljiv ob pomoči odvetnika (kot poravnava pri odvetniku) ali notarja (kot javna notarska listina, glej člene 796a do 796c in člen 794(1)(5) zakonika o civilnem postopku).
Sorodne povezave
Zvezno delovno združenje za družinsko mediacijo
Zvezno združenje za mediacijo v gospodarskih in delovnih sporih