Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilnim zahtevkom, z vstopom v postopek)?
Od storilca kaznivega dejanja se lahko odškodnina zahteva v kazenskem postopku bodisi z ustno izjavo na zapisnik obravnave bodisi z vložitvijo posebne pisne vloge. Civilna stranka, ki ima po zakonu pravico od storilca zahtevati odškodnino za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ki je bilo storjeno zoper njo, ima tudi pravico, da sodišču predlaga, naj v okviru obsodbe obtožencu naloži plačilo odškodnine; civilna stranka mora vložiti tak predlog najpozneje do konca preiskave ali skrajšane preiskave. V predlogu morajo biti jasno navedeni razlogi za zahtevek in višina zahtevane odškodnine. Civilna stranka se med obravnavo obvesti o pravici do odškodnine in postopku za uveljavljanje te pravice.
V primeru utemeljenega pomisleka, da bo izpolnitev odškodninskega zahtevka žrtve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ovirana ali otežena, se lahko zahtevek do višine verjetnega zneska škode zavaruje s premoženjem ali drugimi lastninskimi pravicami tožene obtoženca. Sodišče odloči o zavarovanju premoženja na podlagi predloga, ki ga vloži tožilec ali civilna stranka; v predkazenskem postopku lahko tožilec zavaruje zahtevek tudi brez predloga civilne stranke, če je to potrebno za zaščito interesov civilne stranke, zlasti če obstaja tveganje zamude.
Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?
Če storilec prostovoljno ne izpolni svojih obveznosti, ki jih je odredilo sodišče v kazenskem postopku, po izvršljivosti sodne odločbe prejmete nalog za izvršbo, na podlagi katerega lahko izvršite sodbo zoper storilca v postopku prisilne izterjave. V takih primerih se lahko za pravno pomoč obrnete na odvetnika.
Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?
Ne.
Ali sem upravičen do nadomestila od države?
Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja, lahko zaprosite za odškodnino. Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike odloči o odškodnini in jo izplača na podlagi pisne zahteve. Zahtevo je treba vložiti na obrazcu, ki je na voljo na spletišču ministrstva. Zahteva se lahko vloži že po začetku kazenskega pregona, najpozneje pa v enem letu od datuma pravnomočnosti sodbe ali kaznovalnega naloga.
Če vas je kazensko sodišče z vašim odškodninskim zahtevkom za škodo, ki je nastala zaradi telesne poškodbe, napotilo na civilni postopek ali postopek pred drugim organom, je treba zahtevo predložiti ministrstvu v roku enega leta od datuma pravnomočnosti odločbe o vašem zahtevku v civilnem postopku ali v postopku pred drugim organom. Po preteku tega roka preneha pravica do odškodnine v skladu z Zakonom o žrtvah kaznivih dejanj.
Zgoraj navedeni se prekinejo med tekom postopka pred pristojnim organom, zlasti v civilnem postopku ali izvršilnem postopku, v katerem zahtevate odškodnino za telesno škodo neposredno od osebe, ki vam je povzročila škodo.
Ministrstvo mora o vaši zahtevi odločiti v štirih mesecih od datuma prejema popolne zahteve. To obdobje se podaljša za čas, ki preteče med zaprosilom za sodelovanje ali za dokumente, potrebne za odločitev, in njihovo predložitvijo s strani pristojnih organov kazenskega pregona, sodišč, drugih nacionalnih organov, višjih teritorialnih enot, občin in drugih oseb.
Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni bil obsojen?
Če je toženec oproščen, vas bo sodišče z vašim zahtevkom napotilo na civilni postopek ali postopek pred drugim organom.
Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja in je bil obtoženec oproščen, ker ni bil kazensko odgovoren zaradi neprištevnosti ali ker je mladoleten, nadomestilo za telesno škodo pa vam ni bilo izplačano drugače, ste upravičeni do odškodnine v skladu z Zakonom o žrtvah kaznivih dejanj.
Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?
Ne.