Roki v postopkih

Irska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Glavne vrste rokov so:

Rok za vložitev odgovora na tožbo: po vročitvi tožbe, vložene pri višjem sodišču, mora toženec v osmih dneh vložiti potrdilo o vročitvi, znano kot „nastop pred sodiščem“. Vendar osemdnevni rok ne velja za „posebni poziv“ v skladu s pravilnikom višjih sodišč, ki v členu 12, odstavek 2, določa, da se lahko nastop pred sodiščem vloži kadar koli.

Splošni osemdnevni rok ne vključuje dneva vročitve, razen če sodišče odredi drugače. Toženec ima nato za vložitev odgovora na tožbo na voljo dodatnih 28 dni od dneva predložitve tožbenega zahtevka ali od roka za nastop pred sodiščem, kar koli je pozneje [pravilnik višjih sodišč, člen 21, odstavek 1].

V civilnih postopkih na okrožnih sodiščih mora toženec tožniku predložiti odgovor na tožbo v desetih dneh od nastopa pred sodiščem [pravilnik okrožnih sodišč iz leta 2001, člen 15, odstavek 4]. Na okrajnem sodišču je treba nastop pred sodiščem in odgovor na tožbo vložiti v 28 dneh po vročitvi obvestila o tožbi [pravilnik okrajnih sodišč, člen 42].

Rok za izvršitev sodbe: Na višjem sodišču se lahko postopek za izvršitev sodbe začne v šestih letih od dneva, ko sodba postane izvršljiva [pravilnik višjih sodišč člen 42, odstavek 23]. Pri sodišču je treba vložiti vlogo za odreditev izvršitve, če je že preteklo šest let ali so se stranke spremenile zaradi smrti ali drugih razlogov. Izvršitev sodbe zastara po 12 letih od dneva, ko sodba postane izvršljiva [zastaralni roki iz leta 1957, člen 11].

Zastaralni roki: V pogodbenih zadevah mora pogodbena stranka vložiti tožbo v šestih letih od dneva, ko je nastala podlaga za tožbo. V odškodninskih zadevah mora oseba v splošnem vložiti tožbo v šestih letih, vendar za telesne poškodbe in zadeve v zvezi z obrekovanjem veljajo posebna pravila.

V zadevah v zvezi s telesnimi poškodbami mora oseba vložiti tožbo v dveh letih od dneva nastanka poškodbe ali od dneva, ko je izvedela za vzrok poškodbe, če je bilo to pozneje [zakon o civilni odgovornosti in sodiščih iz leta 2004, člen 7].

V zadevah v zvezi z obrekovanjem mora oseba vložiti tožbo v enem letu, v izjemnih okoliščinah pa se lahko rok podaljša na dve leti.

V dediščinski tožbi je treba tožbo vložiti v dveh letih po smrti ali v običajnem zastaralnem roku, pri čemer se upošteva krajše obdobje [zakon o civilni odgovornosti iz leta 1961, člen 9(2)].

Postopke, ki jih začnejo zunajzakonski partnerji na podlagi dela 15 zakona iz leta 2010 o registriranih partnerskih skupnostih ter nekaterih pravicah in obveznostih zunajzakonskih partnerjev, je treba začeti v dveh letih po koncu partnerske zveze.

Zastaralni rok za zadeve v zvezi z vrnitvijo zemljišča znaša 12 let.

Zastaralni rok pri izterjavi zaostalih plačil za običajni najem znaša šest let. Rok pri odplačilu hipoteke znaša 12 let. Zastaralni rok za tožbe v zvezi s povračilom za reševanje znaša dve leti. Odškodninsko tožbo v zvezi s kršitvijo implicitnih pogojev zaradi motornega vozila z napako mora oseba vložiti v dveh letih [zakon o prodaji blaga in opravljanju storitev iz leta 1980, člen 13(8)]. Odškodninsko tožbo v zvezi z izdelkom z napako je treba vložiti v treh letih [zakon o odgovornosti za izdelke z napako iz leta 1991, člen 7(1)].

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Pravila glede sodnih obravnav in sodnih počitnic so na voljo na povezavi na koncu tega dokumenta.

Poleg sobote in nedelje so na Irskem dela prosti tudi naslednji dnevi:

novo leto (1. januar),

dan sv. Patrika (17. marec),

velikonočni ponedeljek,

božič (25. december),

dan sv. Štefana (26. december),

prvi ponedeljek v maju, juniju in avgustu,

zadnji ponedeljek v oktobru.

Kadar božič, dan sv. Štefana ali novo leto padejo na konec tedna, je praznik naslednji delovni dan. Upoštevati je treba tudi sodne počitnice, med katerimi se opravijo omejene sodne obravnave, na primer „počitniške obravnave“ in nujne zadeve. Med dolgimi počitnicami avgusta in septembra se na primer skličejo omejene sodne obravnave na višjih sodiščih in okrožnih sodiščih.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zastaralni roki iz leta 1957, kakor so bili spremenjeni, določajo roke, v katerih je treba začeti sodne postopke. Tožba, vložena po izteku zastaralnega roka, se prepreči ali zavrne samo, če se toženec v zagovoru sklicuje na zastaralne roke. Zato zastaralni roki ne vplivajo na pravico tožnika do tožbe, lahko pa vplivajo na njegovo pravico, da s tožbo uspe. Zanimivo je tudi, da čeprav se tožba vloži v ustreznem roku, ima višje sodišče še vedno s tem povezano pristojnost, da tožbo zavrne v imenu pravičnosti, če je med dnevom nastanka podlage za tožbo in dnevom začetka postopka ali tožbe minilo toliko časa, da to ne bi bilo pravično do toženca. Glej tudi odgovor na vprašanje 1 zgoraj.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči od dneva nastanka zadevnega dogodka ali „dneva, ko se izve za zadevni dogodek“ (npr. poškodbo). Na primer, če sodišče določi, da je treba nekaj narediti v tednu dni, je treba zadevno dejanje izvesti ali zadevno listino vložiti v tednu dni od izdaje sklepa, ki določa, da je to treba narediti. Če mora stranka sodbo izvršiti v šestih letih, to torej pomeni, da mora to narediti v šestih letih od dneva, ko je sodba postala izvršljiva.

Razen kadar iz pravnega akta izhaja nasprotno, v splošnem velja, da če je navedeno, da rok začne teči na določen dan, je navedeni dan vključen v navedeni rok [zakon o razlagi iz leta 2005, člen 18(h)]. Vendar je v členu 122, odstavek 10, pravilnika višjih sodišč določeno, da če navedeni pravilnik določa določeno število dni (in ne „celih“ dni), je pri štetju roka prvi dan izključen.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Če je treba drugi stranki v postopku listino vročiti do določenega dneva ali v določenem številu dni, je po navadi odrejeno, da jo je treba vročiti po navadni pošti s plačano poštnino ali s priporočeno pošto. Če se listina vroči z navadno pošto s plačano poštnino, se šteje, da je bila drugi stranki vročena takrat, ko bi bilo pismo z listino dostavljeno z redno pošto, kar je po navadi dan po pošiljanju [Za pravila, ki urejajo vročitev civilne listine na okrožnem sodišču, glej pravilnik okrožnih sodišč iz leta 2001, člen 11, odstavek 10, in člen 14, odstavek 3(vi); za pravila, ki urejajo vročitev obvestila o tožbi na okrajnem sodišču, glej pravilnik okrajnih sodišč, člen 41; za pravila, ki urejajo vročitev sodnega poziva na višjem sodišču, glej pravilnik višjih sodišč, člen 9].

V členu 122 pravilnika višjih sodišč so določena splošna pravila v zvezi z roki, vključno s tem, kdaj se vročitev šteje za opravljeno [pravilnik višjih sodišč, člen 122, odstavek 9].

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je navedeno, da se rok začne na določen dan ali šteje od določenega dneva, na primer, če je treba listino stranki vročiti „v 7 dneh“, za prvi dan (npr. dan izdaje sklepa) v skladu z zakonom ali pravilnikom sodišča velja, da je vključen v navedeni rok. Vendar je v členu 122, odstavek 10, pravilnika višjih sodišč določeno, da če navedeni pravilnik določa določeno število dni (in ne „celih“ dni), je prvi dan izključen. Če je navedeno, da se rok konča na določen dan ali šteje do določenega dneva, za navedeni dan velja, da je vključen v rok. Kadar je na voljo manj kot šest dni za vročitev katere koli listine ali začetek katerega koli postopka, se sobota, nedelja, božič in veliki petek ne upoštevajo pri izračunu roka [pravilnik višjih sodišč, člen 122].

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Koledarske dni, razen če je navedeno drugače.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je rok za izvedbo katerega koli dejanja ali začetek katerega koli postopka omejen z meseci ali leti, se tak rok izračuna v koledarskih mesecih, razen če je navedeno drugače.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Razen kadar iz pravnega akta izhaja nasprotno, v splošnem velja, da če je navedeno, da rok začne teči na določen dan ali se šteje od določenega dneva, je navedeni dan vključen v rok, in če je navedeno, da se rok konča na določen dan ali se šteje do določenega dneva, je navedeni dan vključen v rok [zakon o razlagi iz leta 2005, člen 18(h)]. Vendar je v členu 122, odstavek 10, pravilnika višjih sodišč določeno, da če navedeni pravilnik določa določeno število dni (in ne „celih“ dni), je pri štetju roka prvi dan izključen.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, če se rok za izvedbo katerega koli dejanja ali sprožitev katerih koli postopkov izteče v soboto, nedeljo ali na drug dan, ko so sodne pisarne zaprte in dejanja na navedeni dan zato ni mogoče izvesti, se navedeni rok izteče naslednji dan, ko so sodne pisarne odprte. To pravilo se uporablja vedno, kadar gre za iztek roka.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Kadar zakon določa zastaralni rok, sodišča nimajo pristojnosti za podaljšanje navedenega roka. Vendar imajo sodišča diskrecijsko pristojnost, da v nekaterih primerih podaljšajo ali skrajšajo roke, ki so določeni v pravilnikih sodišč ali sodnih sklepih. Če tožnik meni, da za to obstajajo izjemne okoliščine, lahko zaprosi sodišče za takojšnjo obravnavo vloge, ne da bi moralo počakati, da se tožencu vročijo katere koli listine. To se imenuje vloga ex parte ali „brez obvestila“. Če se sprejme sklep ex parte, je treba drugo stranko obvestiti o sprejetju navedenega sklepa ter ji omogočiti, da nastopi na sodišču in zahteva spremembo ali razveljavitev sklepa. V splošnem je s soglasjem strank mogoče podaljšati rok za vložitev katere koli sodne listine. Če stranka v postopku zaprosi za podaljšanje roka, določenega za pritožbo, mora dokazati, da se je nameravala pritožiti v roku, da se ji ni uspelo pravočasno pritožiti zaradi napake in da je pritožba dobro utemeljena. Če je druga stranka zaradi pretečenega roka utrpela kakršno koli škodo, je to lahko pomemben dejavnik, na podlagi katerega lahko sodišče v navedenih okoliščinah uveljavi svojo diskrecijsko pravico in zavrne podaljšanje roka.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pritožbo zoper odločbo višjega sodišča je treba vložiti v 28 dneh od datuma potrditve sklepa, zoper katerega se vlaga pritožba.

Če se oseba želi pritožiti zoper odločbo okrožnega sodišča, mora pritožbo vložiti v desetih dneh od datuma izreka sodbe ali sklepa, zoper katerega se vlaga pritožba [pravilnik višjih sodišč, člen 61, odstavek 3].

Če se oseba želi pritožiti zoper odločbo okrajnega sodišča, mora pritožbo vložiti v 14 dneh od sprejetja odločbe okrajnega sodišča [člen 101, odstavek 1, pravilnika okrajnih sodišč].

Vlogo za izvedbo sodnega nadzora nad odločbo sodišča ali upravnega organa je treba vložiti nemudoma in v treh mesecih od dneva, ko so prvič nastali razlogi za vlogo, razen če sodišče meni, da obstajajo dobri razlogi za podaljšanje roka [pravilnik višjih sodišč, člen 84, odstavek 21(1)].

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Kadar zakon določa zastaralni rok, sodišča nimajo pristojnosti za podaljšanje ali skrajšanje navedenega roka. Vendar ima sodišče v skladu z ustreznimi zakonskimi določbami diskrecijsko pravico za podaljšanje ali skrajšanje roka za izvedbo nekaterih dejanj. V pravilniku višjih sodišč in pravilniku okrožnih sodišč je določeno, da ima sodišče pravico podaljšati ali skrajšati rok, ki je določen v navedenih pravilnikih ali ga je določilo katero koli sodišče.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne, stranka ne izgubi ugodnosti podaljšanega roka.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Sodišče lahko zavrne zadevo katere koli stranke, ki ne upošteva rokov, ki jih je določilo sodišče oziroma so določeni v pravilniku sodišča ali z zakonom. Na primer, če toženec ne nastopi pred sodiščem ali ne odgovori na tožbo, lahko tožnik vloži vlogo za zamudno sodbo.

Če je proti tožencu izrečena sodba v navedenih okoliščinah, lahko toženec sodbi ugovarja ali se pritoži pri višjem sodišču. Če tožnik ne predloži pravočasno podrobnosti o tožbi, lahko toženec vloži vlogo za zavrnitev tožbe zaradi zamude. Tožnik se lahko zoper to odločitev pritoži pri višjem sodišču. Sodišče lahko tudi uveljavi svojo diskrecijsko pravico v zvezi s stroški zadeve tako, da kaznuje stranko, ki je kriva kakršne koli nerazumne zamude ali ne upošteva ustreznih rokov.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranka, ki je zamudila rok, lahko od sodišča zahteva sklep o podaljšanju rokov. Če je bila zaradi izteka roka izrečena zamudna sodba, lahko stranke, ki so zamudile rok, zahtevajo razveljavitev sodbe; če pri tem niso uspešne, pa se lahko pritožijo pri višjem sodišču.

Zadnja posodobitev: 22/06/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.