Roki v postopkih

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesna dejanja je treba opraviti do točno določenih terminov ali v rokih, določenih z zakonom.

S terminom je določen čas, do katerega mora biti zadevno procesno dejanje opravljeno.

Z rokom je določen čas, ki je na voljo za izvedbo postopka. Roki so lahko izraženi v dneh, tednih, mesecih ali letih.

Če zakon ne določa roka ali termina, pomeni, da je treba dejanje opraviti nemudoma.

Zaradi vsake zamude v sodnem postopku se lahko krši pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki se šteje za del temeljne pravice do učinkovitega pravnega varstva. Da se ugotovi, ali gre za nepotrebno odlašanje, se uporablja pojem razumnega roka, pri katerem se upoštevajo dejavniki, kot so kompleksnost spora, običajno trajanje tovrstnega spora, interesi stranke v sporu in njeno procesno ravnanje, ravnanje organov ali upoštevanje razpoložljivih sredstev. Če se to zgodi, se lahko oceni odgovornost sodišč in sodnega osebja ali finančna odgovornost države za škodo, povzročeno oškodovancu.

Poleg procesnih rokov obstaja tudi ločeno vprašanje rokov za uveljavljanje materialnih zakonskih pravic (prekluzija in zastaranje), ki so določeni v materialnem pravu in so odločilni za neuspešnost vložene tožbe. Vendar je treba te upoštevati v sodbi in ne smejo preprečiti izvedbe postopka.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Področje pravil o upravnih postopkih je urejeno v členu 30 zakona št. 30/2015 o skupnem upravnem postopku za javne uprave (Procedimiento Administrativo Común de las Administraciones Públicas), ki določa:

1. Če ni s španskim pravom ali zakonodajo EU določeno drugače, se za roke, kadar so določeni v urah, šteje, da se nanašajo na delovni čas. Delovni čas so vse ure v dnevu, ki so del delavnika.

Kadar je rok določen v urah, začne teči od ure in minute, ko je akt vročen ali objavljen. Taki roki niso daljši od 24 ur in se v primeru, da so daljši, izrazijo v dnevih.

2. Če ni s španskim pravom ali zakonodajo EU določeno drugače, se za roke, kadar so določeni v dneh, podobno šteje, da se nanašajo na delovne dni, pri čemer se sobote, nedelje in državni prazniki ne upoštevajo.

Kadar so roki določeni v koledarskih dneh, ker tako določa španska zakonodaja ali zakonodaja Evropske unije, se to navede v ustreznih uradnih obvestilih.

3. Kadar je rok določen v dneh, se ti štejejo od dneva po vročitvi ali objavi akta oziroma od dneva, ki sledi dnevu, ko se vloga šteje za sprejeto ali zavrnjeno, če ni bilo odgovora zadevnih organov.

4. Kadar je rok določen v mesecih ali letih, začne teči dan po vročitvi ali objavi akta oziroma na dan, ki sledi dnevu, ko se vloga šteje za sprejeto ali zavrnjeno, če ni bilo odgovora zadevnih organov.

Rok se izteče na isti dan kot datum uradnega obvestila, objave ali odsotnosti odgovora v mesecu ali letu izteka. Če v zadnjem mesecu roka ni dneva, ki bi bil enakovreden dnevu, ko začne teči rok, velja, da se rok izteče na zadnji dan v mesecu.

5. Če se rok izteče na dela prost dan, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne.

6. Kadar je zadevni dan v občini ali avtonomni skupnosti, kjer ima zadevna oseba stalno prebivališče, delovni dan, v kraju sedeža upravnega organa pa dela prost dan ali obratno, se v vseh primerih šteje za dela prost dan.

7. Razpored dela prostih dni za izračun rokov za svoja območja pristojnosti določijo centralna vlada in uprave avtonomnih skupnosti v skladu z uradnim razporedom delovnih dni. Razpored, ki ga potrdijo avtonomne skupnosti, vključuje dela proste dni za organe lokalne vlade na zadevnem geografskem območju, za katero se razpored uporablja.

Razpored mora biti pred začetkom vsakega leta objavljen v ustreznem uradnem listu in drugih medijih, s čimer se zagotovi, da je javnost z njim seznanjena.

8. Dejstvo, da se dan za namene izračuna rokov šteje za delovni dan ali dela prost dan, samo po sebi ne določa, kako delujejo uradi javne uprave ali kako so urejeni dnevni delovni čas in urniki.

Dela prosti dnevi za namene sodnih postopkov so določeni v členu 182 sistemskega zakona o sodstvu. Ta določa:

1. „Za namene postopkov so dela prosti dnevi naslednji dnevi: sobote in nedelje, 24. in 31. december ter državni, regionalni in lokalni prazniki. Generalni sodni svet lahko s predpisi dovoli sodne postopke na te dni v primerih, ki niso izrecno določeni z zakonom.
2. Delovni dan traja od 8. do 20. ure, če ni z zakonom določeno drugače.“

V skladu s členom 183 istega pravnega dokumenta so dela prosti dnevi dnevi v avgustu in vsi dnevi od 24. decembra do vključno 6. januarja naslednjega leta v vseh sodnih postopkih, razen v postopkih, ki so s procesnimi zakoni razglašeni za nujne. Toda generalni sodni svet jih lahko dovoli na podlagi predpisov v drugih postopkih.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pravila so določena v poglavju II naslova V knjige I zakona št. 1/2000 o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil, v nadaljevanju: zakon o civilnem postopku), členi od 130 do 136.

Glavne značilnosti sedanjih pravil so naslednje:

(a) vse sodne postopke je treba izvesti na delovne dni in med delovnim časom.

Delovni dnevi so vsi dnevi v letu, razen sobot in nedelj, dni od 24. decembra do vključno 6. januarja naslednjega leta, državnih praznikov in praznikov za namene dela v ustrezni avtonomni skupnosti ali občini. Dela prosti dnevi so tudi dnevi v avgustu, tako da sodišča delavcem v pravni stroki na te dni ne pošiljajo elektronskih obvestil, razen če se štejejo za delovne dni za namene zadevnih formalnosti.

Delovni čas traja od 8. do 20. ure, če ni za posamezen postopek z zakonom določeno drugače. Zaradi vročanja in izvršbe se za delovni čas šteje tudi čas od 20. do 22. ure.

Izjemoma je za nekatere postopke, kot je predložitev ponudb na elektronski dražbi, rok določen v koledarskih dneh, poleg tega ni ur zunaj delovnega časa. S členom 649 zakona o civilnem postopku je določen rok 20 koledarskih dni od začetka dražbe, dražba pa se zaključi šele eno uro po oddaji zadnje ponudbe, če je ta višja od predhodne najvišje ponudbe, tudi če to pomeni, da se prvoten 20-dnevni rok iz navedenega člena podaljša za največ 24 ur.

(b) Dnevi in ure se lahko štejejo za delovne dni in delovni čas v postopkih, ki se štejejo za nujne, tj. kadar bi lahko zamuda resno škodovala zadevnim strankam ali učinkovitemu delovanju pravosodja ali pa bi lahko sodna odločba postala neučinkovita (taki primeri so neprostovoljni sprejem v psihiatrično bolnišnico in sodni ukrepi, sprejeti v „najboljšem interesu“ mladoletnikov v kakršnih koli sporih, ki izhajajo iz civilnih postopkov itd.). To je mogoče storiti na pobudo sodišča ali na zahtevo zadevne stranke oziroma tako odredi pravni svetovalec ali samo sodišče, odvisno od primera.

Nujni ukrepi se vsekakor lahko sprejmejo tudi avgusta, ne da bi bilo potrebno izrecno dovoljenje. Prav tako se dovoljenje ne zahteva, če je treba nujne ukrepe, ki so se začeli med delovnim časom, nujno nadaljevati zunaj delovnega časa.

(c) Kar zadeva izračun rokov, rok začne teči dan po pravnem obvestilu o začetku teka roka in vključuje zadnji dan roka, ki se izteče opolnoči.

Kadar pa zakon določa, da začne rok teči takoj po izteku drugega, začne teči dan po izteku predhodnega roka, ne da bi bilo potrebno novo obvestilo.

(d) Razen v primeru izjem (fizične osebe s terjatvami, ki ne presegajo 2 000 EUR) se dokumenti predložijo (člen 135 zakona o civilnem postopku) prek spletnih in elektronskih sistemov sodišča. Ti so obvezni za delavce v pravni stroki in nekatere stranke v postopku, tudi če te nimajo procesnega pooblaščenca (npr. pravne osebe, notarji in sodni uradniki: glej člen 273 zakona o civilnem postopku). Prav tako se lahko stranke odločijo za uporabo teh sistemov, tudi če se to od njih ne zahteva. Kadar se dokumenti predložijo elektronsko, se to potrdi s samodejno izdanim elektronskim potrdilom. Na potrdilu so navedeni številka vpisa v register ter datum in čas predložitve, tj. čas, ob katerem se šteje, da je bil dokument predložen za vse namene. Delavci v pravni stroki lahko vloge vložijo in druge dokumente predložijo elektronsko 24 ur na dan vse dni v letu. Kadar je dokument predložen na dela prost dan ali zunaj delovnega časa, se šteje, da je bil predložen ob začetku naslednjega delovnega dne. Določeno je tudi, da se roki, ki so tik pred iztekom, podaljšajo, kadar obveznega dokumenta ni mogoče vložiti do roka zaradi nenačrtovane prekinitve delovanja storitve za spletno komunikacijo. To velja tudi za načrtovane prekinitve in primere, ko obveznega dokumenta ni mogoče vložiti zaradi časovnih in drugih pomanjkljivosti v izdelkih IT, ki jih uporabljajo sodišča. V vseh teh primerih je dovoljena predložitev naslednji delovni dan, če se pojasni, zakaj predhodna predložitev ni bila mogoča.

Ne glede na uporabljeni način predložitve je mogoče vse dokumente, za katere velja rok, predložiti do 15. ure delovnega dne, ki sledi dnevu izteka roka.

V postopkih na civilnih sodiščih dokumentov z zahtevki ni mogoče predložiti dežurnemu sodišču.

(e) Rokov ni mogoče podaljšati: če stranka ne upošteva roka, izgubi pravico do izvedbe zadevnega procesnega dejanja.

SPLETNA POVEZAVA:

ZAKON O CIVILNEM POSTOPKU (LEY DE ENJUICIAMIENTO CIVIL)

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Splošno pravilo v členu 151 zakona o civilnem postopku je, da je treba obvestilo o vseh odločbah, ki jih izdajo sodišča ali pravni svetovalci, vročiti v treh dneh po datumu izdaje ali objave odločbe.

Člen 151(2) določa, da kadar se obvestilo vroči državnemu tožilcu, vladni pravni službi, svetovalcu za španski parlament (Cortes Generales) ter zakonodajnim skupščinam ali svetovalcu za pravno službo uprave za socialno varnost ali drugim organom avtonomne skupnosti ali organizacijam lokalne vlade in kadar se obvestilo vroči prek poklicnih organov, ki predstavljajo procesne pooblaščence v postopkih pred sodiščem, se šteje, da je bilo vročeno naslednji delovni dan po evidentiranju prejema v uradni evidenci ali v potrdilu o prejemu, če je bilo obvestilo vročeno elektronsko ali po spletu. Kadar se obvestilo pošlje po 15. uri, se šteje, da je bilo prejeto naslednji delovni dan.

Člen 151(3) določa tudi, da se, če se dokument ali sklep, ki bi moral spremljati obvestilo, dostavi na datum po prejemu obvestila, šteje, da je bilo obvestilo vročeno, ko je bila evidentirana dostava dokumenta, vendar pod pogojem, da se obvestilo nanaša na dokument.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Kadar obvestilo o sklepu vroči sodni izvršitelj ali se vroči po pošti, je zadevni datum datum, ko sodni izvršitelj ali poštna služba dostavi dokument in je podpisano potrdilo o prejemu.

Kadar se obvestilo vroči z objavo na podlagi člena 164 zakona o civilnem postopku, ker naslov toženca ni znan, začne rok teči dan po njegovi objavi na oglasni deski sodišča, v uradnem listu ali elektronsko, kot je ustrezno.

Kadar je treba kopije dokumentov, ki jih predložijo procesni pooblaščenci, posredovati procesnim pooblaščencem drugih strank, člen 278 zakona o civilnem postopku določa, da če začne s posredovanjem akta po zakonu teči rok za izvedbo procesnega dejanja, začne ta rok teči brez posredovanja sodišča, izračuna pa se od datuma, ki sledi datumu, navedenemu na posredovanih kopijah, ali datumu, ko se šteje, da so posredovane, če so bile poslane elektronsko. V slednjem primeru se šteje, da so bile posredovane na datum in čas, naveden na potrdilu o prejemu, ki potrjuje predložitev. Kadar je dokument predložen na dela prost dan ali zunaj delovnega časa, se šteje, da je bil predložen ob začetku naslednjega delovnega dne.

V skladu s členom 162 zakona o civilnem postopku, kadar se obvestila pošljejo elektronsko z uporabo informacijske tehnologije ali podobnih sredstev strankam ali prejemnikom takih obvestil, ki so zakonsko ali pogodbeno zavezani, da jih pošljejo in prejmejo elektronsko, ali kadar se naslovniki tako odločijo, pa tudi v katerem koli drugem primeru, določenem z zakonom, dokazilo o prejemu dokazuje, da so bila taka obvestila dostavljena.

Delavci v pravni stroki in prejemniki, ki morajo uporabljati elektronska sredstva, ter tisti, ki se odločijo za njihovo uporabo, morajo sodišča obvestiti, da imajo taka sredstva na voljo. V ta namen morajo navesti tudi elektronski naslov. Če je obvestilo pravilno poslano z elektronskimi sredstvi, razen tistih, ki jih uporabljajo službe za obveščanje poklicnih organov, ki predstavljajo procesne pooblaščence v postopkih pred sodiščem (Colegios de Procuradores), in pretečejo trije dnevi, ne da bi prejemnik dostopal do vsebine sporočila, se v vsakem primeru šteje, da je bilo sporočilo zakonito preneseno s polnim učinkom. V tem primeru roki za izvedbo različnih faz postopka začnejo teči na delovni dan, ki sledi tretjemu delovnemu dnevu.

Izjeme veljajo, kadar prejemnik predloži dokaze, da v tem obdobju ni mogel dostopati do sistema obveščanja. Če ni mogel dostopati zaradi tehničnih razlogov in ti razlogi v času, ko je sodišče z njimi seznanjeno, še vedno obstajajo, se obvestilo pošlje z vročitvijo kopije odločbe (na papirju). Vendar se v takih primerih, kadar se do obvestila dostopi po roku, vendar pred vročitvijo sporočila s fizično dostavo, šteje, da je bilo sporočilo pravilno poslano na datum, naveden na elektronskem potrdilu o prejemu.

Izključeni so tudi primeri višje sile, v katerih so poklicni organi, ki predstavljajo procesne pooblaščence v postopkih pred sodiščem, začasno prekinili posredovanje storitve uradnega obveščanja za največ tri dni, kot je določeno v členu 151(2).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Izračun se začne od dneva po nastopu dogodka, ko po zakonu začne teči rok.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Pri izračunih rokov se ne upoštevajo dela prosti dnevi, razen, kot je pojasnjeno zgoraj, pri ponudbah na elektronskih dražbah, za katere je rok določen v koledarskih dneh.

Pri izračunu rokov za nujne ukrepe se dnevi v avgustu ne štejejo za dela proste dni: iz izračuna so izključene zgolj sobote, nedelje in državni prazniki.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, določeni v mesecih ali letih, se računajo od enega datuma do drugega. Španska zakonodaja ne pozna rokov, določenih v tednih.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Če v zadnjem mesecu roka ni dneva, ki bi bil enakovreden dnevu, ko začne teči rok, velja, da se rok izteče na zadnji dan v mesecu.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Kadar se rok izteče v soboto, nedeljo ali na drug dela prost dan, se šteje, da je podaljšan do naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Rokov ni mogoče podaljšati. Lahko pa se roki prekinejo in termini podaljšajo, kadar jih ni mogoče upoštevati zaradi višje sile. Rok začne v takih primerih znova teči, ko ni več razloga za prekinitev ali podaljšanje. Pravni svetovalec mora po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, na katero to vpliva, najti dokaze o takem primeru višje sile na obravnavi, ki se je udeležijo druge stranke. To velja tudi za primere, ko odvetnik ali procesni pooblaščenec ne moreta prevzeti svoje funkcije. (Glej odgovor na vprašanje 13.)

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Roki za različne vrste pritožb so določeni z zakonom in jih ni mogoče podaljšati. Rok za pritožbe pri sodišču na naslednji stopnji (recursos de apelación) in vrhovnem sodišču (recursos de casación) je 20 dni od obvestila o sodni odločbi (člena 458 in 479 zakona o civilnem postopku).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zakonskih rokov ni mogoče podaljšati. V nekaterih primerih se z zakonom zahteva, da sodišče določi datum in uro izvedbe dejanja.

Izjemoma je določeno, da se roki prekinejo in termini podaljšajo v primeru višje sile:

(a) To je vključeno v člen 134(2) zakona o civilnem postopku. Pravni svetovalec mora po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, na katero to vpliva, najti dokaze o takem primeru višje sile na obravnavi, ki se je udeležijo druge stranke. Pri sodišču se lahko vloži pritožba za preizkus odločitve svetovalca. V tem primeru rok ponovno začne teči, ko vzrok za prekinitev ali zamudo preneha obstajati.

Za obdobje treh delovnih dni je predvidena tudi posebna določba o objektivnih razlogih višje sile, ki prizadene odvetnike ali procesne pooblaščence v postopkih pred sodiščem, kot so rojstvo in nega mladoletne osebe, huda bolezen in nesreča, ki vključuje hospitalizacijo, smrt sorodnikov po svaštvu do drugega kolena ali odsotnost z dela, ki jo potrdi sistem socialne varnosti ali zdravstveni sistem ali enakovreden socialni sistem. Te razloge navedejo odvetniška zbornica (Colegio de Abogados) ali poklicni organi, ki predstavljajo procesne pooblaščence v postopkih pred sodiščem, ali udeležene stranke.

(b) Če se po določitvi datuma obravnave katera od pozvanih strank obravnave ne more udeležiti zaradi višje sile ali iz podobnih razlogov, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče in predložiti dokaze o razlogu ter zaprositi za novo obravnavo ali odločanje (člen 183(1) ter člena 189 in 430 zakona o civilnem postopku). Nova obravnava se razpiše, če se dokazi o stanju sprejmejo in če tako stanje preprečuje udeležbo naslednjim osebam: odvetniku (člen 183(2) in člen 188(1), točki (5) in (6), zakona o civilnem postopku); stranki, ki mora biti navzoča, ker ji ne svetuje odvetnik ali ker jo je treba zaslišati (člen 183(3) in člen 188(4) zakona o civilnem postopku), ali priči oziroma izvedencu. V zadnjenavedenem primeru sta lahko priča ali izvedenec namesto tega pozvana k proučitvi dokazov zunaj obravnave, in sicer po zaslišanju strank (člen 183(4) zakona o civilnem postopku). Odvetnik stranke izrecno navede, da je razlog za prekinitev dopust zaradi rojstva ali nege mladoletne osebe; v tem primeru se lahko novo obvestilo izda šele po izteku zakonsko določenega obdobja obveznega dopusta. To velja tudi za nujne zdravstvene primere, ki se zgodijo na dan obvestila ali v štiriindvajsetih urah prej. Če katera koli od teh okoliščin vpliva na pravnega zastopnika ene od strank in možnosti imenovanja namestnika ni, se obravnava prav tako prekine in se ne sme nadaljevati, dokler ne pretečejo trije dnevi. Poklicni organi, ki predstavljajo procesne pooblaščence v postopkih pred sodiščem, lahko takrat po potrebi poskrbijo za njegovo zamenjavo.

(c) Rok, v katerem mora oseba, kriva razžalitve sodišča, zahtevati razveljavitev pravnomočne sodbe, se lahko podaljša v primeru višje sile (člen 502(2) zakona o civilnem postopku).

(d) Kadar se dokazi proučijo pred začetkom glavne obravnave (kar lahko dovoli sodnik na podlagi člena 293 in naslednjih zakona o civilnem postopku, če obstaja utemeljena bojazen, da jih ne bo mogoče proučiti v običajni fazi postopka), je treba vlogo vložiti v dveh mesecih po proučitvi dokazov, razen če se dokaže, da glavne obravnave ni bilo mogoče začeti v navedenem roku zaradi višje sile ali podobnih razlogov (člen 295(3) zakona o civilnem postopku).

Obe stranki lahko sporazumno zaprosita tudi za prekinitev postopka, ne da bi navedli razloge, ali za to, da bi lahko poskusili doseči dogovor ali poravnavo ali da bi zadevo predložili v mediacijo ali arbitražo. Postopek je mogoče prekiniti za največ 60 dni oziroma do konca postopka mediacije (člen 19(4) in člen 415 zakona o civilnem postopku).

Če se vloži vloga za pravno pomoč, obstajata v skladu s členom 16 zakona 1/1996 z dne 10. januarja 1996 (zakon o pravni pomoči), kot je bil spremenjen z zgoraj navedenim zakonom 42/2015, dva možna scenarija:

1. Če se vloga vloži, ko postopek že poteka, lahko pravni svetovalec ali upravni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank za preprečitev, da bi pravica do tožbe zastarala ali da bi katera od strank zaradi izteka roka izgubila pravico do sojenja, odredi prekinitev roka, dokler ni odločeno o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, ali pa se začasno imenujeta odvetnik in procesni pooblaščenec v primerih, ko je pravno zastopanje bodisi obvezno bodisi v interesu pravosodja, če je bila vloga vložena v rokih, določenih v zakonodaji o civilnem postopku.

2. Če se vloga za pravno pomoč vloži pred začetkom postopka in bi lahko iztek zastaralnega ali prekluzivnega roka negativno vplival na tožbo, bo ta rok prekinjen, dokler sta začasno imenovana odvetnik, ki nudi brezplačno pravno pomoč, in po potrebi procesni pooblaščenec, ki obravnava zadevo v imenu vložnika, če tako imenovanje ni mogoče, pa dokler se ne izda dokončna upravna odločba o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči.

V vsakem primeru se bo zastaralni rok nadaljeval, ko bo vložnik obveščen, da mu je odvetniška zbornica začasno dodelila odvetnika, ali, kadar je to primerno, ko bo odbor za pravno pomoč izdal odločbo o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, vsekakor pa v dveh mesecih od vložitve vloge.

Če se vloga zavrne, je pri njej jasen namen zlorabe in je namenjena zgolj podaljšanju rokov, lahko sodišče, ki obravnava zadevo, izračuna najstrožje zakonsko dovoljene roke z vsemi posledicami, ki izhajajo iz tega.

V ustnih postopkih v zvezi z razlastitvijo ali prisilno izselitvijo iz običajnega prebivališča, kot je prisilna izselitev zaradi neplačila ali izteka roka, člen 441(5) zakona o civilnem postopku določa še en primer prekinitve postopka, in sicer, če je zadevno gospodinjstvo socialno ali ekonomsko ranljivo, pristojni organi podajo predlog za drugo socialno najemno stanovanje, takojšnje varstvene ukrepe ali morebitno finančno pomoč in subvencije, do katerih je lahko upravičen toženec. Sodišče po prejemu informacij od javnih organov, pristojnih za stanovanjske zadeve in socialno pomoč, ter po zaslišanju strank s sklepom odloči o tem, ali postopek prekine, dokler se ne sprejmejo ukrepi, ki jih predlagajo javni organi, za največ dva meseca, če je tožnik fizična oseba, oziroma za največ štiri mesece, če je tožnik pravna oseba.

Po tem, ko pristojni javni organi sprejmejo ukrepe ali ko se izteče najdaljši rok za prekinitev, se prekinitev samodejno odpravi in postopek z vsemi formalnostmi se nadaljuje.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ni relevantno.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Na splošno stranka, ki ne upošteva roka ali termina, izgubi pravico do izvedbe zadevnega dejanja (člen 136 zakona o civilnem postopku). Nekateri najpomembnejši primeri so:

• Kar zadeva udeležbo toženca na glavni obravnavi, se ta razglasi za krivega razžalitve sodišča (člena 442(2) in 496(1) zakona o civilnem postopku), glavna obravnava pa se nadaljuje, ne da bi bil toženec znova pozvan. Obveščen je zgolj o tej odločitvi in o končni odločitvi, s katero se konča glavna obravnava (člen 497 zakona o civilnem postopku).
• Če se v okviru rednega postopka tožnik ali njegov odvetnik ne udeleži predhodne obravnave in se je toženec ne udeleži ali ne uveljavlja pravnega interesa za nadaljevanje postopka, se postopek ustavi (člen 414).
• Če se v okviru ustnega postopka tožnik ne udeleži obravnave in toženec ne uveljavlja pravnega interesa za nadaljevanje postopka, se šteje, da je tožnik opustil postopek. Tožniku bo naloženo plačilo stroškov in odškodnine tožencu, če ta to zahteva ter predloži dokaze o škodi in izgubi, ki ju je utrpel (člen 442(1) zakona o civilnem postopku).
• Ne glede na dolžnost sodišča, da dejavno vodi zadeve, postopek zastara, če v njem ni opravljeno nobeno procesno dejanje, vse vrste tožb in pritožb na vseh stopnjah pa se štejejo za umaknjene (člen 237 zakona o civilnem postopku). Postopek na prvi stopnji zastara po dveh letih neaktivnosti in se šteje za umaknjen, kar pomeni, da je mogoče vložiti novo tožbo. Postopki, ki so na drugi stopnji ali v katerih se odloča o izredni pritožbi zaradi postopkovne nepravilnosti ali pritožbi pri vrhovnem sodišču, zastarajo po enem letu neaktivnosti, za stranko pa se šteje, da se je odrekla vsem vrstam pravnih sredstev. Roki se računajo od zadnje vročitve obvestila strankam. Postopek ne zastara, če je ustavljen zaradi višje sile ali iz drugih razlogov, na katere stranke ne morejo vplivati.
• Izvršilni postopek ne zastara in se lahko nadaljuje do izvršitve sodne odločbe, tudi če v zgoraj opisanih obdobjih ostane neaktiven. Vendar to velja le, če se je izvršilni postopek že začel, ker člen 518 zakona o civilnem postopku določa petletni zastaralni rok za vsak izvršilni ukrep, ki temelji na sodbi, sodni odločbi ali sporazumu o mediaciji. Petletni rok začne teči, ko odločba postane pravnomočna. Če torej zahtevek za izvršbo ni vložen v tem roku, se rok izteče in pravica do izvrševanja sodbe na sodišču se izgubi.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Kadar je stranka obveščena, da se je termin za določeno dejanje iztekel, tako da se začne naslednja faza postopka, ali če sta vloga ali predlog stranke zavrnjena kot prepozna, se lahko stranka zoper odločitev pritoži. Tako je na primer, če je odgovor na zahtevek zavrnjen, ker je bil predložen po izteku termina.

Kdor je bil obsojen v nenavzočnosti in mu je bila sodba vročena osebno, se lahko pritoži samo pri sodišču na naslednji stopnji (recurso de apelación) ali vrhovnem sodišču (recurso de casación), če je taka pritožba vložena v zakonskem roku. Enaka pravna sredstva lahko uporabi toženec, ki se ne odzove vabilu in mu sodba ni bila osebno vročena, vendar v tem primeru rok za vložitev takih pravnih sredstev začne teči dan po objavi odločbe o izreku sodbe na enotni sodni oglasni deski ali, odvisno od primera, z elektronskimi sredstvi iz člena 497(2). (Člen 500 zakonika o civilnem postopku).

Kadar nekdo večkrat ne nastopi na sodišču, lahko predlaga razveljavitev pravnomočne sodne odločbe, če zaradi višje sile ni mogel nastopiti na sodišču ali ni vedel za obstoj postopka (člen 501 in naslednji zakona o civilnem postopku).