1 Dokazno breme
1.1 Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?
V skladu s členom 1353 civilnega zakonika (code civil) mora tisti, ki zahteva izpolnitev obveznosti, obveznost tudi dokazati. Obratno pa mora tisti, ki trdi, da je razbremenjen obveznosti, dokazati, da je njegova obveznost prenehala.
Vsaka od strank mora torej praviloma predložiti dokaze za zatrjevana dejstva. V členu 9 zakonika o civilnem postopku (code de procédure civile) je na primer določeno, da mora vsaka stranka po zakonu dokazati dejstva, ki potrjujejo njeno trditev.
1.2 Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče predložiti dokaze, da bi dokazali neveljavnost posebne pravne domneve?
V nekaterih primerih obstajajo domneve, na podlagi katerih je iz dokaznega bremena izvzeto dejstvo, ki ga ni mogoče ali ga je težko dokazati.
S pravnimi domnevami se obrne dokazno breme tistega, ki mora dokazati resničnost zatrjevanega dejstva. Domneve se na splošno štejejo za izpodbojne, kar pomeni, da jih je na podlagi dokazov mogoče ovreči. Primer: za otroka, rojenega v zakonski zvezi, se domneva, da je njegov oče mož njegove matere, vendar se lahko vloži tožba za izpodbijanje očetovstva.
Redkeje se domneve štejejo za neizpodbojne in v tem primeru dokazi o nasprotnem niso sprejemljivi. Primer: veljavnost sodne odločbe preprečuje, da bi se zoper zadevno odločbo predložili dokazi o nasprotnem.
1.3 Do kakšne mere mora biti sodišče prepričano o dejstvu, da na njem utemelji svojo sodbo?
Sodišče lahko svojo odločitev opre zgolj na dokazana ali neizpodbijana dejstva.
2 Pridobivanje dokazov
2.1 Ali je za pridobivanje dokazov vedno potreben predlog stranke ali lahko sodnik v nekaterih primerih dokaze pridobi na lastno pobudo?
Sodišče lahko izvedbo dokazov odredi na predlog ene od strank ali na lastno pobudo.
2.2 Kateri so nadaljnji koraki, če je predlogu stranke za pridobitev dokazov ugodeno?
Če sodišče odredi pripravljalni ukrep na predlog stranke, tajništvo sodišča imenovanega strokovnjaka seznani z vsebino njegove naloge; strokovnjak nato stranke povabi k vsem postopkom, ki se izvedejo. V primeru izvedenskega mnenja se to začne pripravljati šele, ko stranka po sklepu sodišča plača znesek (varščino), ki je jamstvo za plačilo izvedenca. Vsi dokazi se izvajajo v navzočnosti strank.
2.3 V katerih primerih lahko sodišče zavrne predlog stranke za pridobitev dokazov?
Sodišče lahko zavrne predlog za pripravljalni ukrep, če meni, da se bo stranka s tem rešila dokaznega bremena ali da to ni potrebno.
2.4 Katera dokazna sredstva obstajajo?
V francoskem civilnem pravu obstaja razlikovanje. Dokazovanje pravnih dejstev (npr. nesreče) ni omejeno, tako da se lahko dokazi predložijo v kateri koli obliki (dokumenti, izpovedbe itd.). Za dokazovanje pravnih aktov (pogodbe, darila itd.) se praviloma zahteva pisni dokaz, vendar zakon določa izjeme (npr. za akte, ki se nanašajo na znesek, nižji od določenega praga, ki je opredeljen z odlokom, ali v primeru, ko dokazila ni mogoče predložiti). Opozoriti je treba, da med trgovci velja načelo svobodnega dokazovanja tudi za pravne akte.
2.5 Kateri so načini pridobivanja dokazov od prič in ali se ti razlikujejo od načinov za pridobitev dokazov od izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi s predložitvijo pisnih dokazov in izvedenskih poročil/mnenj?
Pridobivanje dokazov od prič poteka na dva načina: ustno na podlagi zaslišanja ali pisno v obliki izjav, ki jih je treba predložiti v predpisani obliki. V pisni izjavi je treba namreč med drugim navesti istovetnost priče in po potrebi njeno sorodstveno ali zakonsko vez, razmerje podrejenosti ali sodelovanja ali skupne interese, ki jo povezujejo s katero od strank. Poleg tega se navede, da je izjava namenjena predložitvi sodišču in da se njen pisec zaveda, da se z neresnično izjavo izpostavlja kazenskim sankcijam. Dokaze od prič je mogoče pridobiti tudi v obliki notarskega zapisa (gre za dokument, ki ga sestavi javni uradnik in v katerem se zberejo izjave več prič v zvezi z dejstvi, ki jih je treba dokazati).
Izvedensko mnenje se razlikuje od izpovedbe priče, saj se pri tem pripravljalnem ukrepu osebi, ki je za to izrecno pristojna, zaupa priprava popolnoma tehničnega mnenja na podlagi zaslišanja strank. Izvedenec predloži ustno ali pisno mnenje. Pisno mnenje je sestavljeno v obliki poročila, ki med drugim vsebuje pisne pripombe strank. Izvedensko mnenje za sodišče ni zavezujoče.
2.6 Ali so določena dokazna sredstva močnejša od ostalih?
Javna listina, ki jo javni uradnik (notar, sodni izvršitelj) sestavi v okviru izvajanja svojih nalog, velja za verodostojno, dokler se v postopku ne ugotovi nepristnost.
Zasebna listina (dokument, ki ga brez posredovanja javnega uradnika sestavijo stranke same in tudi same podpišejo) velja za verodostojno, dokler se ne dokaže nasprotno.
Izpovedbe in druga dokazna sredstva so prepuščene presoji sodnika.
2.7 Ali so za dokazovanje določenih dejstev obvezni določeni načini dokazovanja?
Kot je opisano v točki 2.4, se pisno dokazilo zahteva za dokaz o pravnem aktu, katerega vrednost presega 1 500 EUR. Nasprotno pa je mogoče pravno dejstvo dokazovati v kateri koli obliki.
2.8 Ali so priče dolžne pričati po zakonu?
Vsakdo mora sodišču pomagati pri odkrivanju resnice.
2.9 V katerih primerih lahko priče zavrnejo pričanje?
Oseba, ki je med opravljanjem svojega poklica zbrala informacije, ki se štejejo za poklicno skrivnost, mora zavrniti pričanje, sicer se izpostavi kazenski sankciji. Prav tako lahko priča kadar koli zavrne pričanje, če izkaže legitimni zadržek (npr. nezmožnost potovanja, bolezen, poklicni razlogi). Ali je zadržek upravičen, presodi sodnik.
2.10 Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?
Priče, ki se ne udeležijo pričanja, brez utemeljenega razloga odklonijo pričanje ali nočejo priseči, se lahko kaznujejo s civilno globo, ki znaša največ 10 000 EUR.
Pojasniti je treba tudi, da se za krivo izpovedbo naložijo kazenske sankcije.
2.11 Ali obstajajo določene osebe, od katerih ni dovoljeno pridobiti dokazov?
Kot priča je lahko zaslišan vsakdo, razen strank samih in oseb, ki niso sposobne pričati na sodišču, bodisi zaradi civilne nesposobnosti (mladoletne osebe in zaščitene odrasle osebe) bodisi zaradi nekaterih kazenskih obsodb (odvzem državljanskih pravic). Vendar jih lahko sodnik zasliši informativno, ne da bi morale priseči. Poleg tega v postopku razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti potomci zakoncev ne smejo nikoli biti zaslišani ali pričati v zvezi z očitki, ki jih navajata zakonca.
2.12 Kakšna je vloga sodnika in strank na zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je lahko priča zaslišana prek videokonference ali z drugimi tehničnimi sredstvi?
Sodnik vodi zaslišanje prič in jim postavlja vprašanja. Če sodnik ne sprejme obrazložene odločitve, morajo biti stranke prisotne na obravnavi. Stranke prič ne smejo prekinjati ali jih neposredno ogovarjati, da nanje ne bi vplivale. Če sodnik meni, da je to potrebno, postavi vprašanja, ki jih priči želijo postaviti stranke.
Sodnik ima pravico odrediti zvočno, slikovno ali zvočno-slikovno snemanje izvajanja dokazov, če to zahtevajo okoliščine (npr. zaradi geografske oddaljenosti).
3 Ocenjevanje dokazov
3.1 Ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe, če stranka dokaza ni pridobila zakonito?
Sodišče ne upošteva dokazov, ki so bili pridobljeni nezakonito (skrita kamera, snemanje telefonskega pogovora brez vednosti sogovornika) ali brez spoštovanja zasebnosti.
3.2 Ali moja izjava šteje kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?
Izjave strank v postopku nimajo dokazne vrednosti.
4 Ali je ta država članica v skladu s členom 2(1) uredbe o pridobivanju dokazov določila druge organe, ki so pristojni za pridobivanje dokazov za namene sodnih postopkov v civilnih ali gospodarskih zadevah v skladu z uredbo? Če je odgovor pritrdilen, v katerih postopkih so zadevni organi pristojni za pridobivanje dokazov? Ali lahko le zaprosijo za pridobivanje dokazov ali tudi pomagajo pri pridobivanju dokazov na podlagi zaprosila druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 2(1) uredbe o pridobivanju dokazov
Ne. Edini pristojni organi so sodišča.