Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.
1. Kako se lahko na splošno opiše obvestilo drugega o pravdi?
Obvestilo drugega o pravdi je uradna obvestitev tretje osebe o tekoči pravdi. Opravi se z vložitvijo vloge pri sodišču, ki se uradno vroči tretji osebi. Ta se odloči, ali se bo spustila v postopek ali ne. Tudi če se tretja oseba spusti v postopek, ne postane stranka v postopku, temveč intervenient, čigar izjave in dejanja zlasti ne smejo biti v nasprotju z izjavami in dejanji glavne stranke. Intervenientu se ne sme naložiti plačilo nobenih stroškov.
2. Kateri so glavni učinki sodnih odločb na osebe, ki so prejele obvestilo drugega o pravdi?
Izhodišče obvestila drugega o pravdi je, da se stranka v postopku (v glavni stvari) boji, da v postopku ne bo uspela, po drugi strani pa lahko pričakuje, da bo v tem primeru proti tretji osebi lahko uveljavljala jamstveni ali odškodninski zahtevek. V interesu stranke, ki drugega obvesti o pravdi, je torej, da v postopku v glavni stvari uspe (pri čemer ji lahko koristi, če se intervenient spusti v postopek) ali da si (v primeru neuspeha v postopku v glavni stvari) z uspehom v nadaljnjem postopku zagotovi, da tretja oseba proti njej ne more uveljavljati odškodninskih zahtevkov.
Če se tretja oseba spusti v postopek na strani stranke, ki jo je obvestila o pravdi, mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Navaja lahko razloge in opravlja procesna dejanja, če niso v nasprotju z razlogi in dejanji glavne stranke. Če tretja oseba zavrne spustitev v postopek ali se ne izjavi, se postopek nadaljuje ne glede na tretjo osebo. Zaradi obvestila o pravdi tretja oseba v nadaljnjem postopku, ki ga stranka, ki jo je obvestila, začne proti njej, ne more trditi, da je bila v postopku v glavni stvari sprejeta napačna odločitev. To pomeni, da je v korist stranke, ki drugega obvesti o pravdi, nadaljnji postopek vezan na izid postopka v glavni stvari.
3. Obvestilo drugega o pravdi nima učinkov v zvezi s pravno presojo v postopku v glavni stvari.
4. Vezanosti na izid postopka v glavni stvari ni, če intervenient zaradi stanja pravde v času njegovega vstopa vanjo ali zaradi izjav in dejanj glavne stranke ni mogel navajati svojih razlogov.
5. Obvestilo drugega o pravdi učinkuje ne glede na to, ali se tretja oseba spusti v postopek v glavni stvari ali ne.
6. Obvestilo drugega o pravdi ne vpliva na razmerje med tretjo osebo in nasprotno stranko stranke, ki je tretjo osebo obvestila o pravdi, razen če se tretja oseba odloči, da se bo spustila v postopek na strani nasprotne stranke.
Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)
– v Nemčiji: „Landgericht“.
Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve
– v Nemčiji: „Oberlandesgericht“.
Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva
– v Nemčiji: „Bundesgerichtshof“.
Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami
n. r.
Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe
– v Nemčiji: člen 23 zakona o civilnem postopku (Zivilprozessordnung).
Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe
– v Nemčiji: člen 68 in členi 72 do 74 zakona o civilnem postopku.
Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe
- Konvencija med Nemčijo in Italijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 9. marca 1936 v Rimu,
- Konvencija med Nemčijo in Belgijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. junija 1958 v Bonnu,
- Konvencija med Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. junija 1959 na Dunaju,
- Konvencija med Združenim kraljestvom in Zvezno republiko Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1960 v Bonnu,
- Konvencija med Nizozemsko in Nemčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter drugih izvršljivih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. avgusta 1962 v Haagu,
- Konvencija med Nemčijo in Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 4. novembra 1961 v Atenah,
- Konvencija med Španijo in Zvezno republiko Nemčijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav ter izvršljivih javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. novembra 1983 v Bonnu.