Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah

Slovaška

Vsebino zagotavlja
Slovaška

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

1. Vrste obveznosti/prepovedi v okviru zaščitnega ukrepa (vsebina zaščitnega ukrepa):

(a) V skladu z zakonikom o civilnem postopku (člen 324 in naslednji) se lahko odredi varstveni ukrep. V okviru varstvenega ukrepa se lahko stranki odredi na primer:

(i) da začasno ne vstopa v hišo ali stanovanje, v katerem prebiva oseba, nad katero bo z utemeljenim sumom izvajala nasilje; da ne vstopi ali le z omejitvami vstopi v hišo ali stanovanje, na delovno mesto ali drug kraj, v katerem živi, je običajno prisotna ali ga redno obiskuje oseba, katere telesno ali psihološko celovitost stranka ogroža s svojim ravnanjem; da v celoti ali delno ne vzpostavi stika, bodisi pisno, po telefonu, elektronski komunikaciji ali kako drugače, z osebo, katere telesna ali psihološka celovitost bi lahko bila ogrožena zaradi takega ravnanja; da se ne približa ali se le z omejitvami približa do določene razdalje osebi, katere telesno ali psihološko celovitost bi lahko stranka ogrožala s svojim ravnanjem.

(ii) V členu 325(2)(e) do (h) zakonika o civilnem postopku so navedeni primeri najpogostejših vrst varstvenih ukrepov. To pomeni, da seznam varstvenih ukrepov v zakonu ni izčrpen in da lahko sodišče odredi druge vrste varstvenih ukrepov. Sodišče lahko zato uvede varstvene ukrepe, podobne tistim iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah, in druge ukrepe, za katere meni, da so potrebni in ustrezni.

(b) V skladu z Zakonom o policiji lahko policija osebi na primer odredi, da:

(i) ne vstopi na določen kraj ali se tam ne zadržuje ali pa da ostane na določenem kraju (člen 27). Ta obveznost ne sme trajati več, kot je potrebno (kar pomeni le kolikor je nujno potrebno);

(ii) zapusti skupno bivališče (člen 27a). Zakon o policiji policistom dovoljuje, da osebi odredijo, naj zapusti stanovanje, hišo ali druge prostore, v katerih stanuje skupaj z ogroženo osebo, in neposredno bližino (skupno bivališče), če dejstva zlasti zaradi prejšnjih takih napadov kažejo, da bo oseba verjetno napadla življenje, zdravje ali svobodo ali posebej hudo napadla človekovo dostojanstvo ogrožene osebe. Odredba o zapustitvi skupnega stanovanja vključuje prepoved ponovnega vstopa osebe v skupno stanovanje za 10 dni po tem, ko ji je bilo odrejeno, naj zapusti skupno stanovanje. Policist lahko izda odredbo, s katero od osebe zahteva, da zapusti skupno stanovanje, tudi v njeni odsotnosti. Oseba, ki ji je bilo odrejeno, da zapusti skupno stanovanje, se ogroženi osebi ne sme približati bolj kot na 10 metrov.

2. Vrsta organa, ki izda ukrep:

(a) Predhodno odločbo izda sodni organ (civilno sodišče).

(b) Odredbo o zapustitvi skupnega stanovanja izda upravni organ – Opomba: ne upravni organ, ki zagotavlja nepristranskost in pravico vseh strank do izjave. Zoper odredbo o zapustitvi skupnega stanovanja ni pritožbe ali sodnega varstva.

3. Najdaljše možno trajanje ukrepa:

(a) Varstveni ukrepi na splošno niso časovno omejeni. Vendar lahko sodišče v skladu s členom 330(1) in prvim stavkom člena 336(1) zakonika o civilnem postopku odločbo časovno omeji. Varstveni ukrep je treba umakniti, če zaščitena oseba ne ukrepa, da bi pridobila meritorno odločbo (ne vloži tožbe), če se predlog za izdajo meritorne odločbe zavrne ali zavrže ali če je bila tožba zavrnjena ali zavrnjena oziroma se postopek v glavni stvari ustavi (člen 336(3) in (4) zakonika o civilnem postopku). Umakniti ga je treba tudi po tem, ko sodišče ugodi tožbi v postopku v glavni stvari (člen 337(3) zakonika o civilnem postopku).

(b) Časovna omejitev: čas, ki je nujno potreben, pomeni 48 ur v primeru pridržanja in 10 dni v primeru odredbe o zapustitvi skupnega stanovanja. Vendar lahko policija podaljša učinek odredbe o zapustitvi skupnega stanovanja, tako da predlaga varstveni ukrep (glej spodaj). Odredba o zapustitvi skupnega stanovanja se prekliče, ko se izda varstveni ukrep ali ko civilno sodišče zavrne tožbo.

4. Nacionalni izvršilni sistem za izvajanje zaščitnih ukrepov:

(a) Varstveni ukrep se lahko (po potrebi) izvede takoj, ko se osumljencu vroči. Za izvršitev odločbe je potrebno posredovanje sodnega izvršitelja. Sodni izvršitelj lahko osebi, osumljeni nespoštovanja začasnega ukrepa, naloži denarno kazen (Zakon o izvršbi, člen 192).

(b) Policija lahko uporabi prisilne ukrepe za obvladovanje odpora nasilne osebe in izvršitev odstranitve osebe iz skupnega stanovanja (Zakon o policiji, člen 51) ali za izvajanje drugih policijskih odredb, da se zagotovi varnost oseb.

5. Kazni v primeru neizpolnjevanja ukrepa:

(a) V primeru neizpolnjevanja varstvenega ukrepa se osumljenec kaznuje z zaporno kaznijo od enega do petih let (Kazenski zakonik , člen 349). Vendar mora obstajati dokaz, da je imela oseba namen storiti kaznivo dejanje (kršitev obveznosti, naložene z zaščitnim ukrepom). Glej odgovor na vprašanje 4a.

(b) Glej odgovor na vprašanje 4(b).

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Organi Slovaške republike, pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov, so okrožna sodišča. Vsa okrožna sodišča so enako pristojna za izdajo potrdila na podlagi člena 5 Uredbe.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Zaščitne ukrepe, izdane v drugi državi članici, je treba predložiti okrožnemu sodišču Bratislava III. Za izvrševanje takih ukrepov so pristojni policija in sodni izvršitelji.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Okrožno sodišče Bratislava III je pristojno za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1) Uredbe.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Zahteve za zavrnitev priznanja ali izvršitve je treba vložiti pri okrožnem sodišču Bratislava III.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Sprejemljiva jezika sta slovaščina in češčina.

Zadnja posodobitev: 24/05/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.