Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah

V skladu z zakonom o zaščiti pred nasiljem v družini (Zakon o zaštiti od nasilja u obitelji) se lahko storilec nasilja v družini kaznuje z denarno kaznijo in zaporom; poleg zaščitnih ukrepov, določenih v zakonu o prekrških (Prekršajni zakon), se lahko storilcu izrečejo tudi naslednji zaščitni ukrepi:

1. obvezna psihosocialna obravnava;

2. prepoved približevanja žrtvi nasilja v družini ter nadlegovanja ali zalezovanja žrtve nasilja v družini;

3. odstranitev iz skupnega gospodinjstva;

4. obvezno zdravljenje odvisnosti.

Sodišče lahko zaščitne ukrepe odredi po uradni dolžnosti ali na zahtevo pooblaščenega vložnika, žrtve ali hrvaškega zavoda za socialno delo (Hrvatski zavod za socijalni rad). Sodišče lahko pred začetkom prekrškovnega postopka na zahtevo žrtve ali drugega pooblaščenega vložnika odredi zaščitne ukrepe, ki vključujejo prepoved približevanja, nadlegovanja ali zalezovanja žrtve nasilja v družini ter odstranitev iz skupnega gospodinjstva, če je neposredno ogrožena varnost žrtve ali njenih družinskih članov ali člana skupnega gospodinjstva.

V skladu s členom 65 kazenskega zakonika (Kazneni zakon) lahko sodišče storilcu kaznivega dejanja naloži naslednje varnostne ukrepe: obvezno psihiatrično zdravljenje, obvezno zdravljenje odvisnosti, obvezna psihosocialna obravnava, prepoved opravljanja določene funkcije ali dejavnosti, prepoved vožnje motornega vozila, prepoved približevanja, nadlegovanja in zalezovanja, odstranitev iz skupnega gospodinjstva, prepoved dostopa do interneta, varstveno nadzorstvo po prestani celotni kazni odvzema prostosti ter prepoved lastništva in nakupa živali.

Če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, lahko sodišče in državni tožilec (državni odvjetnik) v skladu s členom 98 zakonika o kazenskem postopku (Zakon o kaznenom postupku) uvedeta tudi sodni nadzor v preiskavi, kar vključuje: prepoved približevanja določeni osebi, prepoved navezovanja ali vzdrževanja stikov z določeno osebo, prepoved nadlegovanja ali zalezovanja žrtve ali druge osebe in/ali odstranitev iz gospodinjstva.

V primeru kaznivega dejanja nasilja nad ženskami, nasilja v družini ali nasilja nad osebo, ki je storilcu blizu, sodišče in državni tožilec pred odločitvijo o sodnem nadzoru v preiskavi zaslišita žrtev, da bi ugotovila, ali obstaja tveganje za njeno osebno varnost ali varnost osebe, ki ji je blizu, žrtev pa ima pravico do pritožbe zoper odločitev o sodnem nadzoru v preiskavi.

V skladu s členom 130(6) zakona o prekrških lahko policisti, če je verjetno, da je bil storjen prekršek nasilja v družini, na kraju samem uvedejo ukrep sodnega nadzora v preiskavi, s katerim osebi, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila prekršek, prepovejo obisk določenega kraja ali območja, približevanje določeni osebi ali vzpostavljanje oziroma ohranjanje stika z določeno osebo. Ta ukrep se lahko izreče za obdobje do osmih dni, v tem času pa lahko policija sodišče zaprosi za podaljšanje ukrepa.

Pravilnik o izvajanju zaščitnih ukrepov, s katerimi se storilcu prepovedujejo približevanje, nadlegovanje ali zalezovanje žrtve nasilja v družini, ter ukrep odstranitve iz skupnega gospodinjstva (Pravilnik o načinu provedbe zaštitnih mjera zabrane približavanja, uznemiravanja ili uhođenja žrtve nasilja u obitelji te mjere udaljenja iz zajedničkog kućanstva) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 28/19).

Varstveni ukrepi se izrečejo v skladu z določbami Zakona o prekrških in Zakona o varstvu pred nasiljem v družini.

Okrajno sodišče (Općinski sud), ki je pristojno za prekrške, lahko varstvene ukrepe izreče na predlog osebe, ki se sooča z nasiljem v družini, na zahtevo policije ali po uradni dolžnosti.

Organi, pred katerimi se lahko v Republiki Hrvaški uveljavlja zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, so:

policijske uprave, pristojne za kraj stalnega prebivališča ali bivanja zaščitene osebe na ozemlju Republike Hrvaške.

Organi, pristojni za izvrševanje takega ukrepa v Republiki Hrvaški:

policijske uprave, pristojne za kraj stalnega prebivališča ali bivanja zaščitene osebe na ozemlju Republike Hrvaške, v skladu s členom 3 Zakona o izvajanju Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah.

V skladu s členom 4 Zakona o izvajanju Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah so za izvajanje prilagoditev zaščitnih ukrepov zadolžena okrajna sodišča, ki so pristojna za prekrške glede na kraj stalnega prebivališča ali bivanja zaščitene osebe na ozemlju Republike Hrvaške.

V skladu s členom 5 Zakona o izvajanju Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah so sodišča, pri katerih je treba vložiti vlogo za zavrnitev priznanja, okrajna sodišča, ki so pristojna za prekrške glede na kraj stalnega prebivališča ali bivanja zaščitene osebe na ozemlju Republike Hrvaške.

Sodišča, pri katerih je treba vložiti vlogo za zavrnitev izvršitve:

V Republiki Hrvaški se ne uporablja, saj lahko oseba, ki predstavlja tveganje, pri okrajnem sodišču, ki je pristojno za prekrške, sočasno vloži vlogo za zavrnitev priznanja in izvršitve zaščitnega ukrepa. Vloga za zavrnitev izvršitve zaščitnega ukrepa ni predvidena kot samostojno pravno sredstvo.

Hrvaščina, v skladu s členom 6 Zakona o izvajanju Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah.