Evropska unija je junija 2016 sprejela uredbo o premoženjskih razmerjih v mednarodnih zakonskih zvezah, katere cilj je pomagati parom pri vsakodnevnem upravljanju premoženja in pri njegovi razdelitvi v primeru razveze zakonske zveze ali smrti enega od zakoncev. Uredba je bila sprejeta v okviru postopka okrepljenega sodelovanja s strani 18 držav EU: Švedske, Belgije, Grčije, Hrvaške, Slovenije, Španije, Francije, Portugalske, Italije, Malte, Luksemburga, Nemčije, Češke, Nizozemske, Avstrije, Bolgarije, Finske in Cipra. Ostale države EU se lahko izvajanju uredbe pridružijo kadar koli (v tem primeru se morajo pridružiti tudi izvajanju uredbe glede premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti).
Uredba zakoncem v mednarodnih zakonskih zvezah zagotavlja pravno varnost in zmanjšuje stroške sodnih postopkov, saj bodo pari vedeli, katera nacionalna sodišča EU bodo obravnavala vprašanja v zvezi z njihovim premoženjem in katero nacionalno pravo je treba uporabiti za reševanje teh zadev. Uredba tudi olajšuje priznavanje in izvrševanje odločb o premoženjskih zadevah, ki so bile izdane v drugi državi EU. Ker je treba premoženje para v primeru razveze zakonske zveze ali smrti enega od partnerjev razdeliti, uredba prav tako olajšuje uporabo pravil EU o čezmejnih razvezah in dedovanju. Uredba se uporablja od 29. januarja 2019.