Šteje se, da ste žrtev kaznivega dejanja, če ste utrpeli škodo ali če so bili vaši pravni interesi, ki so zaščiteni s kazenskim pravom, kako drugače oškodovani, npr. če ste bili poškodovani ali če je bila vaša lastnina poškodovana ali ukradena in je to dejanje kaznivo v skladu z avstrijsko zakonodajo. Kot žrtvi kaznivega dejanja vam zakonodaja zagotavlja nekatere individualne pravice pred sodnim postopkom, med njim in po njem.
V Avstriji se kazenski postopek začne takoj, ko kriminalistična policija (Kriminalpolizei) ali državno tožilstvo (Staatsanwaltschaft) začne preiskavo na podlagi začetnega suma. Ko so te preiskave zaključene, se lahko državni tožilec odloči, da zaključi postopek, odredi alternativne ukrepe v zvezi s kaznivim ravnanjem ali pri sodišču vloži obtožnico. Nekatera kazniva dejanja se preganjajo samo na zahtevo žrtve, ki mora v takem primeru sama vložiti zasebno tožbo (Privatanklagedelikt). V takih primerih se preiskava ne izvede.
Na glavni obravnavi sodišče izvede dokaze. Glede na težo kaznivega dejanja zadeve obravnava
- sodnik posameznik ali
- senat sodnikov, ki je glede na zadevno kaznivo dejanje sestavljen iz enega ali dveh poklicnih sodnikov in dveh sodnikov porotnikov, ki odločajo o krivdi obtoženca in o višini kazni, ali
- porotno sodišče, ki je sestavljeno iz treh poklicnih sodnikov in osmih sodnikov porotnikov. Porotniki odločajo o krivdi obtoženca, odločitev o višini kazni pa sprejmejo porotniki skupaj s tremi poklicnimi sodniki.
Kot žrtev imate lahko zelo pomembno vlogo v kazenskem postopku in tudi različne pravice. Kot žrtev kaznivega dejanja lahko v postopku sodelujete brez posebnega pravnega statusa. Kot zasebni udeleženec, subsidiarni tožilec ali zasebni tožilec imate dodatne pravice in možnosti.
Za več informacij kliknite spodnje povezave: