Kot žrtev kaznivega dejanja ste obravnavani, če ste utrpeli škodo – npr. če ste bili poškodovani ali če so vam poškodovali ali ukradli osebno lastnino – ki je nastala zaradi dogodka, ki na podlagi nacionalne zakonodaje šteje za kaznivo dejanje. Kot žrtvi kaznivega dejanja vam predpisi podeljujejo nekatere individualne pravice pred sodnim postopkom, med njim ali po njegovem koncu. Lahko ste tudi upravičeni do različnih oblik pomoči in nadomestila za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem.
Na Švedskem se kazenski postopek začne s preiskavo kaznivega dejanja, znano kot predhodna preiskava. Razen v nekaterih izjemnih primerih je predhodno preiskavo treba začeti vedno, kadar obstaja utemeljen sum kaznivega dejanja. Predhodno preiskavo izvaja policija, včasih pod vodstvom tožilca. Po končanju preiskave tožilec odloči, ali bo postopek nadaljeval pred sodiščem ali pa bo, ker meni, da ni zadostnih dokazov, zadevo zaključil, ne da bi jo predložil sodišču. Če se zadeva predloži sodišču, to opravi sodno obravnavo. Med sodno obravnavo preuči zbrane dokaze in odloči, ali bo obtoženca obsodilo ali oprostilo. Sodišče bo podalo tudi pravni pouk glede možnosti pritožbe na sodišče višje stopnje.
Kot žrtev kaznivega dejanja imate v postopku pomembno vlogo in številne pravice. V postopku lahko sodelujete bodisi brez posebnega pravnega statusa bodisi bolj aktivno, tako da formalno postanete stranka v postopku. Lahko zahtevate odškodnino in/ali intervenirate na strani tožilstva. V nekaterih primerih lahko na lastno pobudo prevzamete pregon kot zasebni tožilec, če se tožilec za pregon ni odločil.
Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave
1 Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja
2 Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem