Kot žrtev kaznivega dejanja oziroma oškodovanec boste obravnavani, če ste imetnik zakonite pravice, ki jo varujejo kazenski predpisi in je bila kršena z ravnanjem, ki se na podlagi nacionalne zakonodaje šteje za kaznivo dejanje, kar pomeni, da ste utrpeli škodo, ki je bistveni del kaznivega dejanja.
Na podlagi kaznivega dejanja ste civilnopravno oškodovani, kadar utrpite premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, ki je posledica kaznivega dejanja. Ponavadi je žrtev kaznivega dejanja in oseba, ki je utrpela civilno škodo, ista oseba, razen v primeru umora, ko je žrtev umorjena oseba, njeni družinski člani pa so utrpeli škodo na podlagi storjenega kaznivega dejanja, zato imajo pravico vložiti tožbo pred sodiščem in zahtevati povračilo nastale škode.
Kot žrtvi kaznivega dejanja ali civilni stranki vam predpisi priznavajo različne pravice pred postopkom, med njim ali po koncu postopka.
Kazenski postopek se v Italiji začne s predhodno preiskavo, ki jo izvede kriminalistična policija in državno tožilstvo. Po končani preiskavi lahko državni tožilec vloži obtožnico ali preiskovalnemu sodniku (giudice per le indagini preliminari, GIP) predlaga, naj ustavi pregon. V zvezi z nekaterimi kaznivimi dejanji se postopek ne more začeti, če kot žrtev ne podate ovadbe pri organih za kazenski pregon ali sodišču.
Med prvostopenjskim postopkom sodnik preuči zbrane dokaze in odloči o morebitni krivdi obtoženca. Postopek se konča z obsodbo ali oprostitvijo obtoženca. Zoper odločbo sodišča je mogoče vložiti pritožbo pri sodišču višje stopnje.
Kot žrtev imate lahko v kazenskem postopku pomembno vlogo, zato vam je na voljo celoten sklop pravic. V postopku lahko sodelujete kot žrtev (oškodovanec) brez posebnega pravnega položaja ali pa imate aktivnejšo vlogo, s tem ko uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.
Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave
5 Moje pravice do podpore in pomoči
[sl] 2 Denuncia di un reato; miei diritti durante le indagini o il processo