Pravice žrtev – po državah

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, z odškodninskim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Odškodnino zoper storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku lahko oškodovanec uveljavlja s premoženjskopravnim zahtevkom.

Predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka se poda pri organu, pri katerem se vloži kazenska ovadba (okrožno državno tožilstvo), ali pri sodišču, pred katerim teče postopek.

Premoženjskopravni zahtevek se lahko nanaša na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev določenega pravnega posla.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Ko postane odločba, s katero je odločeno o premoženjskopravnem zahtevku, pravnomočna, sme oškodovanec zahtevati od sodišča, ki je odločilo na prvi stopnji, naj mu izda overjen prepis odločbe z oznako, da je odločba izvršljiva.

Sodba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in je potekel rok za prostovoljno izpolnitev. Pristojno sodišče pravnomočno sodbo, ki je izvršilni naslov, izvrši po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek. Na podlagi izvršilnega naslova (sodbe) se torej vloži predlog za izvršbo na pristojnem okrajnem sodišču, v katerem se navede tudi sredstvo ali predmet izvršbe (npr. izvršba na plačo, sredstva na banki, na premičnino ali nepremičnino) .

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Ne.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Da, če je oškodovanec žrtev nasilnega naklepnega dejanja in pod določenimi drugimi pogoji.

Prednost pri uveljavljanju odškodnine imajo določene posebne skupine žrtev, kot so otroci, invalidi, žrtve nasilja v družini in državljani drugih držav članic EU v čezmejnih primerih, ter žrtve neznanih storilcev. V takih primerih ni potrebno (ali tudi ni mogoče) odškodnine najprej uveljavljati od storilca, tudi ni nujno, da je storilec za kaznivo dejanje že obsojen, dovolj je utemeljen sum, da je bil oškodovanec žrtev nasilnega naklepnega dejanja. Zahteva za odškodnino na tej podlagi se mora vložiti v roku 6 mesecev od storitve kaznivega dejanja.

V vseh drugih primerih uveljavljanja odškodnine od države je potrebno odškodnino najprej uveljavljati od storilca, zato se predpostavlja, da je bila v korist žrtvi izdana sodba v kazenskem ali civilnem postopku, s katero mu je bila priznana odškodnina. Žrtev nato lahko uveljavlja, da je bil izvršilni postopek na podlagi te sodbe neuspešen oziroma mora izkazati, da storilec nima premoženja, zato izvršba zoper njega sploh ni mogoča. V teh primerih mora biti zahteva za odškodnino vložena v roku 3 mesecev, odkar je izvedela, da izvršba ni bila uspešna oziroma da izvršba ni možna.

Zahteva se vloži pri Ministrstvu za pravosodje ki vodi postopek. Poleg tega je pristojno za posredovanje informacij in opravlja druge strokovne in administrativne naloge za Komisijo za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki odloča o zahtevah za odškodnino.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Lahko se zgodi, da je žrtvi priznana odškodnina, pa storilec kaznivega dejanja nato za to kaznivo dejanje ni obsojen. Tak položaj lahko nastane predvsem v primerih, ko se odškodnina uveljavlja na podlagi posebnega statusa (žrtev je otrok, invalid, žrtev nasilja v družini, državljan druge države članice EU ali je bil žrtev neznanega storilca).

Vendar ima država možnost, da izplačano odškodnino zahteva nazaj, če je bila ta izplačana neupravičeno oziroma se ugotovi, da je žrtev navedla neresnične podatke oziroma ni sporočila dejstev, ki bi vplivale na pridobitev pravic po zakonu.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Ne.