1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?
Dokaze je mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v zaprošeni državi članici, kot tudi neposredno s strani sodišča, ki obravnava zadevo, če je tako odobreno s strani osrednjega organa zaprošene države članice.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 114.a členu ureja uporabo videokonference pri glavni obravnavi. V prvem odstavku 114.a členu določa, da lahko s soglasjem strank sodišče strankam in njihovim pooblaščencem dovoli, da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja, če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja, na katerem se opravlja narok, v kraj oziroma kraje, na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca). Drugi odstavek 114.a člena Zakona o pravdnem postopku pa določa, da lahko pod pogoji iz prvega odstavka sodišče odloči, da se izvede tudi dokaz z ogledom, listinami, zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem.
Skladno s trenutno ureditvijo lahko tako sodišče odredi uporabo tehničnih sredstev v sodnem postopku le v primeru soglasja strank. Če je podano soglasje strank, pa ima sodišče diskrecijo, da odloči, ali bo obravnava oziroma procesno dejanje potekalo prek videokonferenčnega sistema in o tem izda sklep, zoper katerega ni pritožbe.
ZPP se uporablja subsidiarno tudi v drugih postopkih, kot so postopki po Zakonu o nepravdnem postopku: ZNP-1, Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih: ZDSS-1 Zakonu o dedovanju: ZD Zakonu o upravnem sporu: ZUS-1.
2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?
Prvi odstavek 114.a člena Zakona o pravdnem postopku omogoča izvedbo naroka oz. konkretneje, opravo procesnih dejanj stranke in njihovih pooblaščencev preko videokonference; drugi odstavek pa omogoča izvedbo dokazov - tudi zaslišanje strank, prič ter izvedbo dokaza z izvedencem.
3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?
Sodišče lahko odloči, da se izvede dokaz z ogledom, listinami, zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem. Ta odločitev ostaja v diskreciji sodnika - sodnik v vsakem konkretnem primeru presodi, če je tovrsten ukrep nujen in sorazmeren glede na konkretne okoliščine primera, možne ugovore strank in razlog, ki je povod za izvedbo procesnega dejanja prek videokonference.
4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?
Iz določbe zakona ne izhaja določen kraj, kjer bi se morala izvajati videokonferenca v primeru zaslišanja osebe. Vsebuje pa prvi odstavek 114.a člena Zakona o pravdnem postopku zahtevo po tehnični zmožnosti izvedbe videokonference, tj. da kraj kjer je stranka in kraj kjer se opravlja narok omogoča zvočno in slikovno povezavo ter prenos.
5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?
Od leta 2011 so okrožna sodišča v Republiki Sloveniji (11 lokacij) opremljena z vso potrebno opremo za izvajanje videokonferenc in za snemanje takšnih povezav je na voljo vsaj ena razpravna dvorana. Na voljo pa so tudi trije mobilni kompleti videokonferenčne opreme, ki jih lahko sodišče uporabi tudi na okrajnih sodiščih.
Skladno s 125.a členom Zakona o pravdnem postopku, obstaja podlaga za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje glavne obravnave, saj lahko predsednik senata odredi zvočno ali zvočno-slikovno snemanje celotnega naroka ali dela naroka. O tem obvesti stranke in druge udeležence na naroku.
6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?
V primeru zaprosil na podlagi členov 12 do 14 Uredbe (EU) 2020/1783 se uporabljajo pravila slovenskega ZPP. Le-ta v 102. členu določa, da smejo stranke in drugi udeleženci v postopku na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik.
Stranke in drugi udeleženci morajo biti poučeni o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, če izjavijo, da znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik se zapiše, da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili.
V primeru zaprosil na podlagi členov 19 do 21 je treba v skladu s členom 19(8) Uredbe (EU) 2020/1783 neposredno pridobivanje dokazov izvesti v skladu s pravom države članice sodišča, ki je zaprosilo.
7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?
V primeru zaprosil na podlagi členov 12 do 14 Uredbe (EU) 2020/1783 se uporabljajo pravila slovenskega ZPP. Le-ta v 102. členu določa, da če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku, se jim na njihov predlog, ali če sodišče ugotovi, da ne razumejo slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku, v njihov jezik ter ustno prevajanje listin, ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje.
Prevajajo tolmači.
V primeru, da pri neposrednem zaslišanju preko VK na podlagi odločitve osrednjega organa skladno s členom 19/VI Uredbe (EU) 2020/1783 sodeluje tudi slovensko sodišče, lahko v dogovoru s prosečim sodiščem zagotovi pomoč pri določitvi tolmača.
8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?
V primeru zaprosil na podlagi členov 12 do 14 Uredbe (EU) 2020/1783 se uporabljajo pravila slovenskega ZPP. Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe, za katere misli, da je potrebna njihova navzočnost. Skupaj z vabilom pošlje stranki vlogo, ki je bila povod za določitev naroka, v vabilu pa navede kraj, prostor in čas naroka. Če se vloga ne pošlje skupaj z vabilom, se v vabilu navedejo stranke, sporni predmet in dejanje, ki se bo opravilo na naroku. (113. člen ZPP).
V primeru, da pri neposrednem zaslišanju preko VK na podlagi odločitve osrednjega organa skladno s členom 19/VI Uredbe (EU) 2020/1783 sodeluje tudi slovensko sodišče, lahko v dogovoru s prosečim sodiščem nudi pomoč pri vročitvi vabila stranki na narok za VK.
9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?
Stroški so različno visoki, kriti pa jih mora sodišče (s pologom ali predujmom), ki je zaprosilo, če zaprošeno sodišče to zahteva. Po slovenskem ZPP gre za pravdne stroške, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, pri čemer velja, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (154. člen Zakona o pravdnem postopku).
10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?
V skladu s členom 19(2) Uredbe (EU) 2020/1783 mora sodišče, ki je zaprosilo, obvestiti zadevno osebo, da je udeležba na zaslišanju prostovoljna. V primeru, da pri neposrednem zaslišanju preko VK na podlagi odločitve osrednjega organa skladno s členom 19/VI Uredbe (EU) 2020/1783 sodeluje tudi slovensko sodišče, lahko pomaga pri obvestilu osebi, da je udeležba na zaslišanju prostovoljna.
11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?
Istovetnost osebe, ki bo zaslišana prek elektronskega komunikacijskega omrežja, se preverja na podlagi podatkov, ki jih zadevna oseba navede za preverjanje njene istovetnosti in naslova, ter predložitve uradnega identifikacijskega dokumenta.
V primeru zaslišanja prič/strank sodišče vpraša za ime in priimek, ime in priimek staršev ali starša, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do strank. Priča lahko namesto imena in priimka staršev ali starša, poklica, prebivališča, rojstnega kraja in starosti pove svoj EMŠO. Če je priča uradna oseba, lahko namesto imena in priimka staršev ali starša in prebivališča pove naslov in naziv državnega organa, iz katerega prihaja, ter naziv zaposlitve, če je vabljena kot priča zaradi svojega dela.
12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?
Zakon o pravdnem postopku ne vsebuje določb o prisegi v sodnem postopku.
13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?
V primeru, da pri neposrednem zaslišanju preko VK na podlagi odločitve osrednjega organa skladno s členom 19/VI Uredbe (EU) 2020/1783 sodeluje tudi slovensko sodišče, lahko na prošnjo prosečega sodišča pomaga pri upravljanje videokonferenčne opreme, če se zaslišanje opravi na zaprošenem sodišču. Sodišča imajo zaposlene osebe, ki skrbijo za zagotavljanje delovanja tehnične opreme, potrebne za zaslišanja prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?
Podatki o tehnični opremi za vzpostavitev VK povezave in osebah odgovornih za zagotavljanje delovanja tehnične opreme.