1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?
V skladu s členi 12 do 14 in 19 do 21 Uredbe (ES) št. 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov) (prenovitev) se na Poljskem dokazi lahko pridobijo z videokonferenco. Videokonference ureja zakon o civilnem postopku (ZCP), zlasti člena 151(2) in 235(2) ZCP, ter uredba ministra za pravosodje z dne 11. marca 2024 o vrstah tehnične opreme in virov, ki se v stavbah sodišč uporabljajo za pridobivanje dokazov v civilnih postopkih v obravnavah na daljavo, o metodah uporabe teh vrst tehnične opreme in virov ter o metodah hranjenja, reproduciranja in kopiranja evidenc, pridobljenih med pridobivanjem dokazov (Uradni list 2024, točka 357), pa tudi uradno obvestilo ministra za pravosodje z dne 5. marca 2024 o tehničnih standardih za zahteve programske in strojne opreme, potrebne za sodelovanje v zaslišanjih na daljavo (Uradni list, Ministrstvo za pravosodje 2024, točka 82).
2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?
Poljsko pravo ne določa takih omejitev. Prek videokonference so lahko zaslišani izvedenci, stranke in priče.
Sodišče, ki odloča o zadevi, lahko odredi, da se dokazi pridobijo na daljavo v okviru obravnave na daljavo, razen če to izključuje narava dokazov (člen 235(2) zakonika o civilnem postopku).
Stranka lahko ugovarja temu, da bi se priča zaslišala na daljavo zunaj sodne dvorane, vendar najpozneje v sedmih dneh po tem, ko je bila obveščena o nameravanem pridobivanju dokazov na ta način. Če je ugovor uspešno vložen, sodišče pričo pozove, da se osebno zglasi v sodni dvorani (člen 263(1) zakonika o civilnem postopku).
3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?
Poljsko pravo ne določa posebnih pravil glede omejitve vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference, postavlja pa pogoj, da narava dokazov temu ne nasprotuje (člen 235(2) ZCP). V praksi se lahko pridobivanje nekaterih dokazov prek videokonference (npr. dokazov na podlagi vizualnega pregleda) izkaže za nemogoče ali precej težavno. Končna presoja je prepuščena sodišču.
Predsedujoči sodnik lahko odredi javno obravnavo z uporabo tehničnih sredstev, ki omogočajo, da se opravi na daljavo (obravnava na daljavo), če to ni v nasprotju z naravo dejavnosti, ki jih je treba opraviti pri obravnavi, in če izvedba obravnave na daljavo zagotavlja popolno varstvo procesnih pravic strank in pravilen potek postopka. V tem primeru so sodniki in uradnik za snemanje prisotni v sodni dvorani, drugim osebam, ki so navzoče na obravnavi, pa ni treba, da so navzoče v prostorih sodišča. Posnetek podobe in zvoka postopkovnih dejavnosti, ki potekajo v sodni dvorani, se pošlje v kraj, kjer se nahajajo udeleženci obravnave, ki so izjavili, da nameravajo sodelovati na daljavo, in s kraja, kjer se ti udeleženci nahajajo, v stavbo sodišča, ki vodi postopek (člen 151(2) zakonika o civilnem postopku).
4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?
Če zaslišanje poteka prek videokonference, so lahko zaslišana oseba in druge stranke v postopku, ki niso v sodni dvorani, navzoče v prostorih drugega sodišča ali na drugem kraju.
Oseba, ki se udeleži obravnave na daljavo zunaj prostorov sodišča, mora sodišče obvestiti o kraju, kjer se nahaja, in storiti vse, kar je v njeni moči, da zagotovi, da so pogoji v kraju njenega prebivališča združljivi z dostojanstvom sodišča in da ji ne preprečujejo izvajanja procesnih dejanj, pri katerih sodeluje. Če se informacija zavrne ali če ravnanje te osebe vzbuja utemeljene dvome o pravilnem poteku procesnih dejanj, pri katerih sodeluje na daljavo, lahko sodišče to osebo pozove, da se osebno zglasi v sodni dvorani.
Na zahtevo predsedujočega sodnika mora oseba, ki se udeleži obravnave na daljavo, navesti informacije o kraju, kjer je navzoča, in o osebah, ki jih spremljajo.
Če je bila osebi odvzeta prostost, v postopku sodelujejo tudi predstavnik uprave zavoda za prestajanje kazni zapora ali objekta za pridržanje v predkazenskem postopku, morebitni zastopnik osebe in tolmač (če je imenovan).
5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?
Praviloma se zapisnik seje pripravi z uporabo naprav za snemanje zvoka ali slike in zvoka. V tem primeru sodišče po uradni dolžnosti tudi posname zaslišanje prek videokonference. Če pa se zapisnik seje pripravi le pisno (npr. če v sodni dvorani ni ustreznih zmogljivosti), se seje, vključno s tistimi, ki potekajo prek videokonference, ne snemajo, postopek pa se zabeleži v zapisniku. V tem primeru pa lahko stranka snema sejo z napravo za snemanje zvoka (npr. mobilnim telefonom s funkcijo diktafona). Soglasje sodišča ni potrebno, stranka mora le obvestiti sodišče, da namerava snemati zvok.
Posnetek podobe in zvoka postopkovnih dejavnosti, ki potekajo v sodni dvorani, se pošlje v kraj, kjer se nahajajo udeleženci obravnave, ki so izjavili, da nameravajo sodelovati na daljavo, in s kraja, kjer se ti udeleženci nahajajo, v stavbo sodišča, ki vodi postopek.
6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?
(a) V primeru razgovora v skladu s členi 12–14 razgovor praviloma poteka v poljščini. Poljsko pravo ne določa možnosti, da bi zaslišanja pred poljskim sodiščem potekala v jeziku, ki ni poljščina.
(b) V primeru neposrednega pridobivanja dokazov v skladu s členi 19–21 jezik, v katerem poteka zaslišanje, določi sodišče, ki ga je zahtevalo. Vendar lahko poljski osrednji organ v skladu s členom 19(4) Uredbe 2020/1783 določi pogoj, da zaslišanje poteka v poljščini ali da se zagotovi prevod v poljščino. To velja zlasti za primer iz člena 19(4)(2) Uredbe, tj. kadar poljsko sodišče sodeluje pri neposrednem pridobivanju dokazov.
7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?
V primeru zaslišanja v skladu s členi 12 do 14 tolmača zagotovi poljsko sodišče kot zaprošeno sodišče. V pravilih ni določeno, kje naj bi se tolmač nahajal, razen če je osebi, ki potrebuje tolmača, odvzeta prostost (glej točko 4 zgoraj).
Če gre za neposredno pridobivanje dokazov v skladu s členi 19 do 21 Uredbe, tolmača zagotovi sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo. Sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, odloči tudi, kje se bo tolmač nahajal v času zaslišanja. V skladu s členom 19(4) Uredbe 2020/1783 lahko poljski osrednji organ določi pogoj, da se tolmač nahaja na določenem kraju.
8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?
(a) V primeru ustne obravnave v skladu s členi 12 do 14 poljsko sodišče kot zaprošeno sodišče osebo, ki bo zaslišana, obvesti o datumu in kraju zaslišanja z vročitvijo sodnega poziva v skladu s poljskim pravom (zlasti členi 131 do 147 zakonika o civilnem postopku), v praksi najpogosteje s priporočeno pošto. Poziv je treba poslati najpozneje sedem dni pred predvidenim datumom seje. Izjemoma se lahko to obdobje skrajša na tri dni (člen 149 zakonika o civilnem postopku). V praksi to pomeni, da je treba datum zaslišanja določiti približno en mesec vnaprej. Sodišče lahko osebo obvesti tudi na drug način, ki se mu zdi najprimernejši (npr. po telefonu ali e-pošti), če meni, da je to potrebno za pospešitev obravnave zadeve. V skladu s členom 1491 zakonika o civilnem postopku lahko sodišče povabi stranke, priče, izvedence ali druge osebe na način, ki se mu zdi najprimernejši, če meni, da je to potrebno za pospešitev obravnave zadeve. Tako izvedeni poziv ima učinke, določene v zakoniku, če je jasno, da je bil naslovnik o njem obveščen v rokih, določenih v členu 149(2). Te določbe omogočajo vročanje sodnih pozivov, ki ni način vročanja sodnih pozivov iz členov 131–147 ZCP. Vendar teh drugih metod ne določajo. To pomeni, da lahko sodišče razen zakonsko določenih načinov pozivanja uporabi vsa možna sredstva pozivanja, kot so klic po telefonu (vključno s sporočilom SMS), faks, e-pošta in drugo.
(b) V primeru neposrednega pridobivanja dokazov na podlagi členov 19 do 21 je za obvestilo o datumu in kraju zaslišanja pristojno sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, pri čemer v zvezi s tem uporablja svoje pravo. Če bo za organizacijo zaslišanja treba sodelovati s poljskim sodiščem (npr. za zagotovitev udeležbe sodišča na zaslišanju ali celo za zagotovitev prostorov in zmogljivosti, potrebnih za videokonferenco), mora sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, pri določanju datuma zaslišanja upoštevati razpoložljivost opreme in osebja na poljski strani. Ta razpoložljivost je zelo različna, tako da je potrebna določitev za vsak primer posebej.
9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?
Poljska sodišča v skladu s pravili iz člena 22 Uredbe 2020/1783 zahtevajo povračilo stroškov iz Uredbe in predplačilo za stroške izvedenskega mnenja. Druge stroške, povezane z uporabo videokonference, krije Poljska.
10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?
Sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, mora osebo, s katero je treba opraviti razgovor, obvestiti, da se razgovor lahko izvede le prostovoljno brez uporabe prisilnih ukrepov. Kadar poljsko sodišče sodeluje pri neposrednem pridobivanju dokazov, lahko zahteva zagotovilo, da razgovor poteka prostovoljno (člen 19(2) in člen 19(4) Uredbe 2020/1783).
11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?
Sodišče preveri istovetnost osebe na podlagi dokumenta, ki izkazuje njeno istovetnost ali njeno istovetnost in državljanstvo. Torej velja, da je za poljskega državljana potrebna osebna izkaznica ali potni list, za tujega državljana pa potni list, potovalni dokument ali drug veljaven dokument, ki izkazuje njegovo istovetnost ali njegovo istovetnost in državljanstvo. Zaslišanje priče se tudi začne z vprašanji o njeni osebi in razmerju s strankami. Enake zahteve se smiselno uporabljajo za osebe, ki se udeležijo obravnave, ki poteka z uporabo tehničnih sredstev, s pomočjo katerih se obravnava izvede ob uporabi komunikacije na daljavo zunaj prostorov sodišča.
12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?
Če sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, pri razgovoru na podlagi členov 19 in 21 poljski osrednji organ obvesti, da namerava pričo zaslišati pod prisego, lahko osrednji organ zahteva besedilo prisege. Če je prisega v nasprotju s temeljnimi načeli poljskega prava, lahko osrednji organ zavrne soglasje k razgovoru ali zahteva, da se uporabi besedilo prisege iz poljskega prava.
13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?
Če videokonferenca poteka v prostorih poljskega sodišča, poljskega zavoda za prestajanje kazni zapora ali poljskega objekta za pridržanje v predkazenskem postopku, te ustanove zagotovijo specializirane storitve videokonference. Kontaktni podatki odgovorne osebe se sporočijo sodišču, ki je zaslišanje zahtevalo, v okviru tehničnega dogovora pred videokonferenco.
Predsedujoči sodnik lahko odredi, da oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, sodeluje pri postopkovnih dejavnostih le v okviru obravnave na daljavo. V takem primeru v obravnavi na daljavo sodelujejo tudi predstavnik uprave zavoda za prestajanje kazni zapora ali objekta za pridržanje v predkazenskem postopku, morebitni zastopnik osebe in tolmač (če je imenovan). Ta določba se smiselno uporablja za osebe, ki so podvržene terapevtskim postopkom, na podlagi ločenih določb (člen 151(4) zakonika o civilnem postopku).
14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?
Take informacije se na podlagi poljskega prava na splošno ne zahtevajo. Če so kljub temu potrebne dodatne informacije (npr. o tehničnih dogovorih s poljskim sodiščem), morajo biti te informacije napisane v poljščini ali jim mora biti priložen prevod v poljščino. Obravnave po videokonferenci (obravnave na daljavo) so dovoljene, če to ni v nasprotju z naravo dejavnosti, ki jih je treba opraviti na obravnavi, in če izvedba obravnave na daljavo zagotavlja popolno varstvo procesnih pravic strank in pravilen potek postopka. V tem primeru so sodniki in uradnik za snemanje prisotni v sodni dvorani, drugim osebam, ki so navzoče na obravnavi, pa ni treba, da so navzoče v prostorih sodišča.