Pridobivanje dokazov prek videokonference

Če nacionalno pravo države članice, v kateri poteka postopek, določa snemanje obravnav v civilnih ali gospodarskih zadevah, se ista pravila praviloma uporabljajo tudi za obravnave, ki potekajo prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo. V tem primeru je treba strani obvestiti o teh določbah in po potrebi o možnosti, da nasprotujejo snemanju. Zagotoviti je treba varno snemanje in hranjenje posnetkov. Posnetki ne smejo biti javno objavljeni.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Uporaba videokonferenc ali tehnologije za komunikacijo na daljavo ni obvezna. Namen videokonferenc je olajšati ustne obravnave v civilnih, gospodarskih in kazenskih postopkih (te obravnave ureja člen 6 uredbe o digitalizaciji) s čezmejno razsežnostjo.

Dokazi se lahko pridobivajo na dva načina.

Predpisi:

• člen 177 zakona o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil, LEC) v skladu z zakonom št. 29/2015 z dne 30. julija 2015 o mednarodnem pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah;
• člen 229 sistemskega zakona o sodstvu (Ley Orgánica del Poder Judicial (v nadaljnjem besedilu: LOPJ)) v zvezi z videokonferencami; člen 229(3) LOPJ določa, da se lahko izjave, zaslišanja, pridobivanje dokazov, soočenja prič, pregledi, poročila, ratifikacija izvedenskih mnenj in postopki izvajajo prek videokonference v navzočnosti sodnika ali sodišča ter v navzočnosti ali s posredovanjem strank, kadar je to ustrezno, pri čemer je treba vedno zagotoviti, da lahko vsaka stranka izpodbija dokaze druge stranke in da je zaščitena pravica do obrambe, in sicer na javni obravnavi, razen v izjemnih primerih;
• Uredba št. 1/2018 o mednarodni pravni pomoči in mrežah za mednarodno pravosodno sodelovanje.

Kadar Španija zaprosi za sodelovanje tujega organa

V teh primerih se zakon št. 29/2015 uporablja subsidiarno v skladu z načelom primarnosti prava EU, na podlagi katerega ima na tem področju prednost uporaba pravil Evropske unije ter mednarodnih pogodb in sporazumov, katerih pogodbenica je Španija. Na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah lahko španski organi sodelujejo s tujimi organi. Čeprav vzajemnost ni potrebna, lahko vlada s kraljevim odlokom določi, da organi ne bodo sodelovali z organi tuje države, če organi zadevne države večkrat zavrnejo sodelovanje ali če obstaja zakonska prepoved sodelovanja organov zadevne države.

Kadar lahko španska sodišča vzpostavijo neposredno sodno komunikacijo

Vedno se upoštevajo veljavni zakoni v vsaki državi. Neposredna sodna komunikacija je komunikacija med nacionalnim in tujim sodiščem brez posrednika. Taka komunikacija ne vpliva na neodvisnost zadevnih sodišč ali pravico strank do obrambe niti ju ne ogroža.

Španska sodišča odklonijo zaprosila za mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, če:

1. je predmet ali namen zaprošenega sodelovanja v nasprotju z javnim redom;
2. je postopek, v zvezi s katerim je bilo poslano zaprosilo za sodelovanje, v izključni pristojnosti španskega sodišča;
3. vsebina dejanja, ki ga je treba izvesti, ne ustreza pooblastilom zaprošenega španskega sodišča. Kjer je ustrezno, lahko špansko sodišče zaprosilo pošlje pristojnemu organu in o tem obvesti organ, ki je zaprosil;
4. zaprosilo za mednarodno sodelovanje ne izpolnjuje zahtev glede vsebine in minimalnih zahtev iz zakona št. 29/2015, da bi se obravnavalo;
5. vlada s kraljevim odlokom določi, da španski organi ne bodo sodelovali z organi tuje države, ki je večkrat odklonila zaprosila za sodelovanje ali je zakonsko prepovedala sodelovanje svojih organov.

V civilnih ali gospodarskih postopkih, v katerih sta ena od strank ali njen zastopnik v drugi državi članici, pristojni organ določi udeležbo strank in njihovih zastopnikov na obravnavi prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, pri čemer upošteva:

1. razpoložljivost take tehnologije;
2. mnenje strank v postopku glede uporabe take tehnologije in
3. ustreznost uporabe take tehnologije glede na posebne okoliščine primera.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Glede posredovanja strank v postopku ali drugih oseb, ki sodelujejo pri pridobivanju dokazov, bodisi kot priče bodisi kot izvedenci, ni omejitev. O primernosti izvedencev in informacijah, ki se jim zagotovijo, odloči sodišče.

Pristojni organ, ki organizira obravnavo, zagotovi dostopnost za vse strani in njihove predstavnike, vključno z invalidi.

Če je v postopkih v civilnih ali gospodarskih zadevah udeležen otrok, zlasti kot stranka, v skladu z nacionalnim pravom, bi moral imeti možnost, da sodeluje na obravnavi prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, ob upoštevanju njegovih procesnih pravic. Če je otrok udeležen v obravnavi za pridobitev dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, na primer kadar se otroka zasliši kot pričo, ga je mogoče zaslišati tudi prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v skladu z Uredbo (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov).

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitve, ki so vedno izjemne in morajo biti določene z obrazloženo sodno odločbo, v kateri se upošteva sorazmernost omejitve, zadevajo primere, v katerih bi bilo zaprošeno neposredno pridobivanje dokazov „v nasprotju s temeljnimi načeli prava v njegovi državi članici“ (člen 19(7) Uredbe (EU) 2020/1783).

Postopek za začetek in izvedbo obravnave prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo bi moralo v civilnih in gospodarskih zadevah urejati nacionalno pravo države članice, v kateri poteka obravnava. Za odločitev, ali je udeležba strank in njihovih zastopnikov na zaslišanju prek videokonference dovoljena, bi moral pristojni organ izbrati ustrezno metodo za preučitev stališč strank v skladu z nacionalnim procesnim pravom.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Zaslišanje mora potekati na sodišču, na katerem poteka postopek in pred katerim se dokazi izvajajo na javni obravnavi ali v izjemnih primerih na zaprti obravnavi. Glede lokacije osebe, vključene v postopek prek videokonference „ali druge tehnologije komuniciranja na daljavo, če je takšna tehnologija sodišču na voljo in sodišče šteje, da je uporaba takšne tehnologije ustrezna glede na posebne okoliščine zadeve“ (zadnji del člena 20(1) Uredbe (EU) 2020/1783), ni omejitev. Sodni uradnik (Letrado de la administración de justicia) sodišča, pred katerim poteka postopek, mora na samem sodišču preveriti identiteto oseb, ki sodelujejo v videokonferenci, na podlagi predhodne ali neposredne predložitve dokumentov ali osebnega poznanstva.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da. Snemanje je obvezno ob upoštevanju pogoja iz prejšnjega vprašanja (zadnjega dela člena 20(1) Uredbe (EU) 2020/1783).

V skladu z določbami člena 147 LEC se morajo ustni postopki, zaslišanja in nastopi na sodišču snemati na ustrezen nosilec za snemanje in predvajanje zvoka in slike. Na vseh sodiščih v Španiji je na voljo avdiovizualna oprema za snemanje sojenj in obravnav. Sodni uradnik mora posnetke arhivirati v obliki DVD. Strankam se lahko na njihov strošek izda kopija.

Brez poseganja v posebne določbe o uporabi videokonferenc iz uredb 861/2007, 655/2014 in 2020/1783 postopek za izvedbo obravnave prek videokonference ureja nacionalno pravo države članice, v kateri poteka obravnava.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če je vključeno špansko sodišče, se zdi bistveno, da so postopek in z njim povezani dokumenti v španščini, čeprav se lahko odobri eden od drugih uradnih jezikov določenih pokrajin države (galicijski, katalonski, valencijski in baskovski jezik), če osebe, zaslišane prek videokonference, znajo te jezike in jih želijo uporabiti.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

V civilnih zadevah se tolmači lahko uporabijo med postopkom in po njem za dokumentiranje postopka; če jih ne zagotovi stranka, ki zahteva tolmačenje, jih zagotovijo sodne službe, ki so bile v nekaterih avtonomnih skupnostih decentralizirane. V drugih primerih take storitve zagotovi ministrstvo za pravosodje. Kritje stroškov teh storitev se lahko naloži stranki, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov, ob ustreznem upoštevanju pravice do brezplačne pravne pomoči.

Za dejansko zagotovitev kontradiktornosti postopka se lahko tolmač nahaja na sodišču ali pri osebi, ki bo na obravnavi govorila prek videokonference.

V vseh primerih mora tolmač priseči ali obljubiti, da bo govoril resnico in svoje naloge opravljal čim bolj objektivno.

Člen 22 Uredbe (EU) 2020/1783 omogoča, da zaprošeno sodišče zahteva povračilo plačil ali stroškov, tudi plačil tolmačem.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Interni postopek za zaslišanje je v primeru, določenem s členom 10 Uredbe, določen v členu 301 in naslednjih LEC v zvezi z zaslišanjem strank, v členu 360 in naslednjih v zvezi z zaslišanjem prič ter v členu 335 in naslednjih v zvezi z izdajo mnenj in njihovo predložitvijo za obravnavo in navzkrižno obravnavo s strani izvedencev na javnih obravnavah.

Brez poseganja v posebne določbe o uporabi videokonferenc iz uredb 861/2007, 655/2014 in 2020/1783 postopek za izvedbo obravnave prek videokonference ureja nacionalno pravo države članice, v kateri poteka obravnava.

Kadar organ zahteva sodelovanje osebe zaradi pridobivanja dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, bi morala udeležbo take osebe na obravnavi prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo urejati uredba o pridobivanju dokazov.

Videokonference in druga tehnologija za komunikacijo na daljavo, ki se uporablja v postopkih v civilnih, gospodarskih ali kazenskih zadevah, morajo omogočati uporabo tolmačenja.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Videokonferenca je načeloma brezplačna. Če pa želi katera od zainteresiranih strani dobiti kopijo posnetka, mora zagotoviti ustrezen nosilec ali plačati ustrezen znesek.

Člen 22 Uredbe (EU) 2020/1783 omogoča, da zaprošeno sodišče zahteva povračilo plačil ali stroškov, tudi plačil tolmačem.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

To se opravi po navodilih španskega sodišča.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Videokonference in tehnologija za komunikacijo na daljavo morajo pristojnemu organu omogočiti avtentikacijo identitete oseb, ki jih je treba zaslišati, ter vizualno, avdio in ustno komunikacijo med zaslišanjem. Uporabljena tehnologija mora izpolnjevati veljavne standarde s področja varstva osebnih podatkov, zaupnosti komunikacij in varnosti podatkov, ne glede na vrsto obravnave, za katero se uporabi.

Telefonski klic se ne šteje za ustrezno tehnologijo za komunikacijo na daljavo za ustne obravnave.

Sodni uradnik sodišča, pred katerim poteka postopek, mora na samem sodišču preveriti istovetnost oseb, ki sodelujejo v videokonferenci, na podlagi predhodne ali neposredne predložitve dokumentov ali osebnega poznanstva.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Razlikovati je treba med naslednjimi primeri:

1. strankam med zaslišanjem ni treba izreči prisege ali obljube, čeprav mora biti zadevna stranka v obvestilu za preverjanje obveščena, da lahko sodišče v primeru neupravičene odsotnosti za priznana šteje dejstva, v katerih je ta stranka posredovala osebno in katerih potrditev kot gotovih stranki zelo škoduje;
2. priče: vsaka priča mora pred pričanjem priseči ali obljubiti, da bo govorila resnico, sicer se ji lahko naloži kazen za kaznivo dejanje krive izpovedbe v civilnih zadevah. Sodišče bo pričo seznanilo s temi kaznimi, če jih ta ne pozna. Pričam, ki zaradi svoje starosti še niso kazensko odgovorne, ni treba priseči ali obljubiti, da bodo govorile resnico;
3. izvedenci: izvedenci morajo ob predložitvi svojega mnenja priseči ali obljubiti, da bodo govorili resnico, in izjaviti, da so ravnali in, kadar je ustrezno, bodo ravnali čim bolj objektivno, ob upoštevanju dejavnikov, ki lahko strankam koristijo in škodujejo, ter da so seznanjeni s kazenskimi sankcijami, ki se jim lahko naložijo v primeru neizpolnitve njihovih izvedenskih nalog. Ta prisega ali obljuba se ponovi med obravnavo, ko je mnenje predloženo v kontradiktorni postopek med strankami in sodiščem.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

O uporabi avdiovizualnih medijev se je treba dogovoriti vnaprej. Urad višjega sodnika (Secretaría del Decanato) ali sodni uradnik določi datum, čas in kraj videokonference ter zagotovi, da bo navzočega dovolj osebja za njeno izvedbo. Za zagotovitev pravilnega delovanja povezav in opreme se običajno opravijo predhodni preizkusi.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Vsi podatki, ki se štejejo za ustrezne, da se zagotovi čim bolj nemoteno pridobivanje dokazov z uporabo obrazcev iz priloge.