1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?
Zakon o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 58/93, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 84/08, 123/08, 57/11, 148/11, 25/13, 89/14, 70/19, 80/22 in 155/23; v nadaljnjem besedilu: ZPP) določa metodo, po kateri se v civilnih zadevah pridobivajo dokazi na daljavo. V skladu s členom 115(3) ZPP lahko sodišče odredi, da se posamezni dokazi pridobijo na daljavo z uporabo ustreznih avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo. Člen 115(5) ZPP določa, da sodišče o pridobivanju posameznega dokaza na daljavo odloči po tem, ko od strank in drugih udeležencev, ki se udeležijo zaslišanja, ki bo potekalo na daljavo, pridobi stališča o zadevi.
Pravilnik o zaslišanju na daljavo (Pravilnik o održavanju ročišta na daljinu) (NN št. 154/22; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določa način izvedbe zaslišanja na daljavo in pridobivanja posameznih dokazov z uporabo ustreznih avdiovizualnih naprav in tehnoloških platform za komunikacijo na daljavo. Dokazi se lahko pridobijo prek videokonference z udeležbo sodišča šele, ko minister, pristojen za pravosodne zadeve, v skladu s členom 17(3) zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Zakon o izmjenama i dopunama Zakona o parničnom postupku) (NN št. 80/22) s sklepom ugotovi, da posamezna zadevna sodišča izpolnjujejo tehnične zahteve za zvočno snemanje zaslišanja.
2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?
V skladu s členom 5(1) pravilnika izraz „zaslišanje na daljavo“ (ročište na daljinu) pomeni zaslišanje, ki se izvede z udeleženci v postopku z uporabo avdiovizualne naprave in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo. V skladu s členom 5(6) izraz „udeleženci v postopku“ (sudionici postupka) pomeni sodišče, stranke, interveniente, odvetnike, pravne zastopnike, priče, izvedence in druge osebe, udeležene v postopku.
3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?
V skladu s členom 12 pravilnika lahko sodišče poleg zaslišanja prič in izvedencev na zaslišanju na daljavo pridobi tudi druge dokaze, če to dopušča narava dokazov, pri čemer imajo stranke možnost, da predložijo svoje pripombe pred zaslišanjem ali med njim.
4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?
V členu 7(1) pravilnika je določeno, da udeleženci v postopku komunicirajo s sodiščem iz prostora, opremljene s tehnološko platformo za komunikacijo na daljavo, iz katere se lahko nemoteno sporazumevajo z drugimi udeleženci v postopku. V členu 7(2) je določeno, da se udeleženec v postopku, ki je bil povabljen na zaslišanje, vendar se ga ne more udeležiti na daljavo, lahko zaslišanja udeleži v stavbi sodišča, o tem pa mora obvestiti sodišče pred izvedbo zaslišanja.
5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?
V skladu s členom 17(3) zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (NN št. 80/22) minister, pristojen za pravosodne zadeve, s sklepom ugotovi, ali posamezna zadevna sodišča izpolnjujejo tehnične zahteve za zvočno snemanje zaslišanja.
6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?
Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pri sodelovanju na zaslišanjih in ustnem izvajanju drugih procesnih dejanj pred sodiščem pravico uporabljati svoj jezik. Če postopek ne poteka v jeziku stranke ali drugih udeležencev v postopku, se za izpovedbe med zaslišanjem in dokumente, s katerimi se na zaslišanju predstavijo dokazi, zagotovi tolmačenje v njihov jezik.
7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?
Stranke in drugi udeleženci v postopku so seznanjeni s svojo pravico, da spremljajo ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku ob pomoči tolmača. Svoji pravici do tolmačenja se lahko odpovejo z izjavo, da znajo jezik postopka. V zapisniku se zabeleži, da so bili poučeni o svoji pravici, ter zabeležijo izjave, ki so jih podali stranke in drugi udeleženci. Tolmačenje opravljajo tolmači. Stroške tolmačenja krije zadevna stranka ali zadevni udeleženec.
8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?
V skladu s členom 114(2) ZPP sodišče pravočasno povabi na zaslišanje obe stranki in vse druge osebe, katerih navzočnost se šteje za potrebno. Poziv se stranki vroči skupaj z vlogo, ki je podlaga za zaslišanje, v pozivu pa se navedejo kraj, prostor in čas zaslišanja. Če poziv ni vročen skupaj z vlogo, se v pozivu navedejo stranke, predmet spora in ukrepi, ki jih je treba sprejeti na zaslišanju (člen 114(2) ZPP).
V primeru zaslišanja na daljavo sodišče v skladu s členom 6(2) pravilnika v pozivu na zaslišanje na daljavo navede:
- katera tehnološka platforma za komunikacijo na daljavo bo uporabljena,
- povezavo za dostop do tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo ali podatke o tem, kdaj in na kakšen način bo povezava poslana,
- po potrebi morebitna opozorila v zvezi s tehnološko platformo za komunikacijo na daljavo, o katerih bi bilo treba posebej obvestiti udeležence v postopku,
- obvestilo strankam, da se lahko vloge ali dokumenti predložijo na zaslišanju v obliki PDF,
- telefonsko številko ali elektronski naslov, prek katerega lahko udeleženci v postopku sodišču sporočijo, da imajo tehnične težave, zaradi katerih se ne morejo udeležiti zaslišanja na daljavo.
9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?
Pri odločanju o stroških postopka sodišče stranki naloži povračilo le tistih stroškov, ki so bili nujni za vodenje postopka. O nujnih stroških in njihovi višini odloči sodišče, ki skrbno prouči vse okoliščine ter upošteva zlasti pravila glede pripravljalnega postopka pred glavno obravnavo, ki vključuje pisne vloge, en pripravljalni narok in eno glavno obravnavo.
Če stranka predlaga pridobivanje dokazov, mora na podlagi sodnega naloga plačati predujem za kritje pričakovanih stroškov pridobivanja dokazov. Če pridobivanje dokazov predlagata obe stranki ali ga sodišče odredi po uradni dolžnosti, sodišče od obeh strank zahteva, da plačata polovico zahtevanega zneska za kritje stroškov. Če sodišče odredi, da se morajo dokazi pridobiti po uradni dolžnosti, lahko plačilo zneska naloži le eni stranki.
Stranka, ki je v pravdi v celoti neuspešna, mora povrniti stroške, ki so nastali nasprotni stranki v postopku in njenemu intervenientu. Intervenient na strani stranke, ki je bila v pravdi neuspešna, mora povrniti stroške, nastale zaradi njegovih dejanj.
Če sta stranki v pravdi deloma uspešni, sodišče najprej določi odstotek, v katerem je vsaka od strank uspela, nato od odstotka, ki ga je dosegla uspešnejša stranka, odbije odstotek manj uspešne stranke, nakar določi znesek posameznih in znesek skupnih stroškov uspešnejše stranke v pravdi, ki so bili potrebni za ustrezno vodenje postopka, in tej stranki odmeri plačilo deleža teh skupnih stroškov, ki ustreza deležu, ki ostane po navedenem obračunu odstotkov uspešnosti strank v pravdi. Stopnja uspešnosti v pravdi se oceni na podlagi končnih tožbenih zahtevkov, pri čemer se upošteva tudi uspešnost dokazovanja o osnovi zahtevka.
10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?
Priče prejmejo pisno vabilo, v katerem so navedeni ime vabljene osebe, čas in kraj, zadeva, v zvezi s katero so vabljene, in navedba, da so vabljene kot priče. V vabilu so priče opozorjene na posledice neupravičenega izostanka in na svojo pravico do povračila nastalih stroškov. Sodnik priče seznani, da lahko zavrnejo pričanje o zadevah, ki jim jih je zaupala stranka, ko so delovale kot zastopnik stranke, ali o katerih se jim je stranka ali druga oseba spovedala, ko so delovale kot verski spovednik, in o dejstvih, s katerimi se je priča seznanila kot odvetnik, zdravnik ali pri opravljanju katerega koli drugega poklica, če obveznost ohranitve zaupnosti dejstev, s katerimi se je seznanila pri opravljanju navedenega poklica ali dejavnosti. Poleg tega lahko priča zavrne odgovor na posamezna vprašanja, če ima za to tehtne razloge, zlasti če bi z odgovorom na tako vprašanje sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti do katerega koli kolena, krvnega sorodnika v stranski vrsti do tretjega kolena, vključno s svojim zakoncem, ali sorodnike v svaštvu do drugega kolena – tudi če je zakonska zveza prenehala – in svojega skrbnika ali varovanca, posvojitelja ali posvojenca izpostavila hudi sramoti, večji premoženjski škodi ali kazenskemu pregonu. Sodnik posameznik ali predsednik senata opozori pričo, da lahko zavrne odgovore na postavljena vprašanja.
11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?
Sodišče pozove pričo, katere zaslišanje je bilo predlagano v dokaznem postopku, naj sodišču pred zaslišanjem na daljavo predloži fizično ali elektronsko kopijo osebne izkaznice ali drugega dokumenta, ki dokazuje identiteto osebe, ki jo je treba zaslišati, ali ugotovi identiteto priče na drug način, kadar je to mogoče (člen 8(1) pravilnika). Na zaslišanju na daljavo sodišče pozove druge udeležence v postopku, naj predložijo podatke, potrebne za njihovo identifikacijo, in po potrebi ugotovi njihovo identiteto v skladu z ustreznim odstavkom navedenega člena (člen 8(2) pravilnika). Sodišče določi, s katerim sredstvi komunikacije je treba sodišču predložiti informacije iz navedenega člena (člen 8(3) pravilnika).
12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?
Sodišče lahko odloči, da morajo priče priseči glede podanih izjav ali da prisežejo pred zaslišanjem. Priča priseže ustno z izjavo: „Prisegam, da sem na vsako vprašanje sodišča odgovoril/-a po resnici in da nisem zamolčal/-a nobenih informacij, ki so mi znane v zvezi z zadevo.“ Neme priče, ki lahko berejo in pišejo, prisežejo s podpisom besedila prisege, gluhe priče besedilo preberejo. Če gluhe ali neme priče ne morejo brati ali pisati, prisežejo s pomočjo tolmača. Če je priča ponovno zaslišana, ne priseže ponovno, je pa opozorjena na svojo prisego. Prisega prič, ki v času zaslišanja še niso polnoletne ali niso zmožne razumeti njenega pomena, ni potrebna.
13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?
Sodišče pred razpisom zaslišanja na daljavo preveri, ali so izpolnjene tehnične in druge zahteve za zaslišanje (člen 11(1) pravilnika). Če se po razpisu zaslišanja na daljavo, vendar pred njeno izvedbo, ugotovi, da zaslišanja ni mogoče izvesti ob predvidenem času, ga sodišče preloži in razpiše novo zaslišanje na daljavo ali v stavbi sodišča, glede na razloge, zaradi katerih predhodno zaslišanje ni bilo opravljeno (člen 11(2) pravilnika). V tem primeru lahko zaslišanje poteka ob predvidenem času v stavbi sodišča in ne na daljavo, če okoliščine primera to dopuščajo (člen 11(3) pravilnika). Če se med zaslišanjem na daljavo pojavijo tehnične težave, jih bo sodišče poskušalo rešiti in nadaljevati z zaslišanjem. Če ni mogoče nadaljevati zaslišanja z vsemi udeleženci v postopku, ampak le z nekaterimi od njih, in če to eni od strank ne onemogoča razprave, sodišče nadaljuje z zaslišanjem. V nasprotnem primeru sodišče ravna v skladu z drugim odstavkom navedenega člena (člen 11(4) pravilnika).
14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?
Od predložitvenega sodišča se ne zahtevajo dodatni podatki.