Razveza in ločitev

1 Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Razvezo zakonske zveze lahko predlagata oba zakonca (skupni predlog) ali eden od njiju (enostranski predlog). V obeh primerih je treba postopek začeti z vložitvijo predloga (verzoekschrift) (glej vprašanje 11).

V postopku razveze zakonske zveze, ki je bodisi začet skupaj ali enostransko, mora zakonca zastopati odvetnik. Postopek razveze obravnava okrožno sodišče (rechtbank) v kraju stalnega prebivališča predlagatelja ali enega od predlagateljev postopka. Predlog za razvezo zakonske zveze je mogoče vložiti kadar koli po njeni sklenitvi; ni nujno, da morata biti zakonca poročena določeno obdobje. Razveza zakonske zveze začne veljati ob vpisu sodne odločbe v register rojstev, smrti, zakonskih zvez in registriranih partnerskih skupnosti (registers van de burgerlijke stand). Ta vpis v register je mogoč šele, ko se zoper odločbo ni več mogoče pritožiti (postane pravnomočna). Razvezo zakonske zveze je treba v register vpisati v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe, sicer odločba izgubi veljavo in vpis razveze v register ni več mogoč. Če je bila zakonska zveza sklenjena v tujini in tuj poročni list ni bil vpisan v nizozemski register rojstev, smrti, zakonskih zvez in registriranih partnerskih skupnosti, je treba odločbo o razvezi zakonske zveze (ki jo je izdalo nizozemsko sodišče) vpisati v poseben register rojstev, smrti, zakonskih zvez in registriranih partnerskih skupnosti v mestni občini Haag.

2 Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

Po nizozemskem pravu je edini razlog za razvezo dokončno poslabšanje zakonske vezi med zakoncema. Šteje se, da se je zakonska vez dokončno poslabšala, če se zakoncema zdi nadaljnje skupno življenje nevzdržno in ni nobene možnosti, da bi se zakonski odnosi obnovili. Kadar predlog za razvezo zakonske zveze vloži samo eden od zakoncev, mora navesti, da se je zakonska vez med zakoncema dokončno poslabšala, če drugi zakonec to zanika, pa mora predlagatelj postopka predložiti dokaze. O tem, ali se je zakonska vez med zakoncema dokončno poslabšala, odloči sodišče. V primeru skupnega predloga se odločba o razvezi zakonske zveze izda, če oba zakonca menita, da se je zakonska vez med njima dokončno poslabšala.

3 Katere so pravne posledice razveze, kar zadeva:

3.1 osebne odnose med zakoncema (na primer priimek);

Razvezana oseba lahko sklene novo zakonsko zvezo ali registrirano partnersko skupnost. Razveza zakonske zveze ima lahko posledice na uporabo priimka nekdanjega zakonca. Nekdanja zakonca lahko sodišče zaprosita za odpravo pravice do uporabe priimka drugega zakonca. Tak zahtevek je odvisen od tega, ali za to obstajajo utemeljeni razlogi in ali se v zakonski zvezi niso rodili otroci.

3.2 razdelitev premoženja zakoncev;

Zakoniti režim

Zakoniti režim, ki se uporablja od 1. januarja 2018, je režim omejene premoženjske skupnosti (beperkte gemeenschap van goederen). To pomeni, da je premoženje zakoncev omejeno na premoženje in dolgove, ki sta jih imela zakonca skupaj pred sklenitvijo zakonske zveze, ter na vse premoženje in dolgove, ki sta ga pridobila oziroma ki so nastali med trajanjem zakonske zveze. Vse premoženje, ki sta ga zakonca skupaj pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze, in premoženje, pridobljeno med trajanjem zakonske zveze, sta del skupnega premoženja (boedelmenging). Dolgove, ki so skupno nastali pred sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zakonske zveze, imata zakonca skupaj, ne glede na to, kateri od zakoncev se je zadolžil. Upnik lahko dolg izterja iz premoženja, ki je del skupnega premoženja zakoncev. Premoženje in dolgovi, ki jih je imel le eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, niso del zakonitega režima premoženjske skupnosti. Ti ostanejo zasebno premoženje tega zakonca. Niti dediščina in darila niso del zakonitega režima omejene premoženjske skupnosti, ne glede na to, kdaj so pridobljeni. Dediščina in darila, pridobljeni pred sklenitvijo zakonske zveze in med trajanjem zakonske zveze, ostanejo zasebno premoženje zadevnega zakonca.

Za zakonce, ki so zakonsko zvezo sklenili pred uvedbo zakonitega režima omejene premoženjske skupnosti (tj. ki so zakonsko zvezo sklenili pred 1. januarjem 2018), velja zakoniti režim univerzalnega premoženja zakoncev. V tem primeru je vse premoženje, ki sta ga zakonca pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zakonske zveze, del skupnega premoženja. Vse premoženje, ki ga ima v lasti kateri koli od zakoncev, je del skupnega premoženja (boedelmenging). Načeloma se vsi dolgovi, nastali pred sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zakonske zveze, prav tako štejejo za skupne obveznosti, ne glede na to, kateri od zakoncev se je zadolžil. Upnik lahko dolg izterja iz univerzalnega premoženja zakoncev.

V skladu z režimom omejene premoženjske skupnosti in režimom univerzalnega premoženja zakoncev, ki se je uporabljal pred 1. januarjem 2018, se premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze razdeli, in sicer ko se sodna odločba o razvezi zakonske zveze evidentira v register rojstev, smrti, zakonskih zvez in registriranih partnerskih skupnosti. Skupno premoženje od tedaj preneha obstajati. Po razvezi zakonske zveze je treba skupno premoženje razdeliti. Ugotoviti je treba, do česa je vsak od zakoncev upravičen iz skupnega premoženja. Splošno načelo je, da je vsak od zakoncev upravičen do polovice skupnega premoženja. Zakonca se lahko od tega načela oddaljita in vzpostavita drugačno ureditev v sporazumu o razvezi (echtscheidingsconvenant) ali ob delitvi premoženja.

Dogovori o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema

Zakonca se lahko z dogovorom o medsebojni ureditvi premoženjskih razmerij, ki ga skleneta pred sklenitvijo zakonske zveze ali (redkeje) med njenim trajanjem, odločita za režim, ki ni zakoniti režim. V takih dogovorih so nato določena pravila za delitev premoženja v primeru razveze zakonske zveze.

3.3 mladoletne otroke zakoncev;

Pravica do varstva in vzgoje

Po razvezi zakonske zveze oba starša obdržita skupno pravico do varstva in vzgoje otrok, kot sta jo imela med trajanjem zakonske zveze. Samo izjemoma se lahko od sodišča zahteva, naj pravico do varstva in vzgoje dodeli samo enemu od staršev. Zahtevek za izključno pravico do varstva in vzgoje lahko vloži eden od staršev ali oba. Tisti od staršev, ki nima pravice do varstva in vzgoje, ima pravico do stikov z otrokom. Eden od staršev ali oba starša lahko od sodišča zahtevata, da določi ureditev pravice do stikov.

Preživnina za otroka

Če starša po razvezi zakonske zveze ohranita skupno varstvo in vzgojo, se morata dogovoriti o finančni ureditvi vzgoje otrok. Za določitev take ureditve lahko tudi zaprosita sodišče. Če se ne moreta dogovoriti o delitvi finančnega bremena, lahko sodišče določi znesek, ki ga je treba plačevati kot preživnino. Če je enemu od staršev dodeljena izključna pravica do varstva in vzgoje, bo sodišče na njegovo zahtevo presodilo, koliko bi moral drugi od staršev prispevati k stroškom vzgoje otrok. Načeloma bi se morala starša sama dogovoriti o plačilnih ureditvah. Več informacij v zvezi s tem je na voljo na spletišču nacionalne agencije za izterjavo preživninskih zahtevkov (Landelijk Bureau Inning Onderhoudsbijdragen).

3.4 obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Obveznost preživljanja med zakoncema velja tudi po razvezi zakonske zveze. Sodišče lahko v odločbi o razvezi zakonske zveze ali poznejši odločbi odredi, da nekdanjemu zakoncu, ki nima zadostnih dohodkov za kritje življenjskih stroškov ali od katerega ni mogoče razumno pričakovati, da bo tak dohodek ustvaril, na njegovo zahtevo drug zakonec plačuje preživnino. Sodišče lahko višino preživnine določi v odločbi o razvezi zakonske zveze ali poznejši odločbi. Pri izračunu preživnine upošteva potrebe nekdanjega zakonca, ki bo preživninski upravičenec, in finančna sredstva drugega nekdanjega zakonca. Upoštevajo se lahko tudi nefinančni dejavniki, na primer, kako dolgo je trajala zakonska zveza ali kako dolgo sta zakonca živela skupaj. Če sodišče ne določi roka za preživninsko obveznost, ta preneha po 12 letih. Sodišče lahko podaljša to obdobje na zahtevo nekdanjega zakonca, ki potrebuje preživljanje v primeru finančne stiske. Če je bila zakonska zveza kratkotrajna (manj kot pet let) in brez otrok, obveznost plačevanja preživnine načeloma ne bi smela trajati dlje, kot je trajala zakonska zveza. Če se zakonca ali nekdanja zakonca dogovorita glede plačevanja preživnine, lahko dogovore vključita v sporazum o razvezi zakonske zveze.

4 Kaj pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ dejansko pomeni?

Prenehanje življenjske skupnosti (scheiding van tafel en bed) je pravno sredstvo, na podlagi katerega zakonca prenehata živeti skupaj, ne da bi dejansko prenehala zakonska zveza med njima. Prenehanje življenjske skupnosti je zanimivo za zakonca, ki se želita raziti in urediti pravne posledice razhoda, vendar ne želita razvezati zakonske zveze, iz na primer verskih ali finančnih razlogov. Prenehanje življenjske skupnosti ponuja možnost sprave. Lahko je tudi vmesna faza pred prenehanjem zakonske zveze. Prenehanje življenjske skupnosti začne veljati ob vpisu sodne odločbe v register premoženjskih razmerij med zakoncema. Tako kot pri razvezi zakonske zveze je to treba storiti v šestih mesecih.

5 Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

Edini razlog za prenehanje življenjske skupnosti je dokončno poslabšanje zakonske vezi med zakoncema.

6 Katere so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Posledice prenehanja življenjske skupnosti za skupno premoženje, varstvo in vzgojo otrok (pravica do stikov), plačevanje preživnine in pokojnine so enake kot pri razvezi zakonske zveze. Zakonska zveza ne preneha. Zakon določa, da zakonec, katerega življenjska skupnost preneha, v primeru smrti ne deduje. Če se zakonca po prenehanju življenjske skupnosti želita dokončno raziti, lahko po prenehanju življenjske skupnosti vložita predlog za prenehanje zakonske zveze. Zakonec, katerega življenjska skupnost preneha, lahko živi z novim partnerjem ali si ustvari novo življenje, ne more pa skleniti nove zakonske zveze ali registrirane partnerske skupnosti.

Enostranskega predloga za prenehanje zakonske zveze po prenehanju življenjske skupnosti ni mogoče vložiti kadar koli. Za enostranske predloge velja čakalna doba treh let, ki jo lahko sodišče v nekaterih primerih skrajša na eno leto. Triletno obdobje začne teči na dan vpisa prenehanja življenjske skupnosti v register. V primeru vložitve skupnega predloga za prenehanje zakonske zveze po prenehanju življenjske skupnosti čakalne dobe ni. Razveza zakonske zveze začne veljati ob vpisu odločbe v register rojstev, smrti, zakonskih zvez in registriranih partnerskih skupnosti.

7 Kaj izraz „razveljavitev zakonske zveze“ dejansko pomeni?

Zakonska zveza se lahko razveljavi samo s sodno odločbo po vložitvi predloga. Sklenjene zakonske zveze ni mogoče razveljaviti po samem zakonu (samodejno). Veljavna ostane do razveljavitve zakonske zveze. Zakonodaja določa, kateri so lahko razlogi za razveljavitev zakonske zveze in kdo lahko vloži predlog.

8 Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Zakonodaja določa, da se predlog za razveljavitev zakonske zveze vloži iz naslednjih razlogov: Stranki sta sklenili zakonsko zvezo kljub:

• zadržkom za sklenitev zakonske zveze (zahteve glede minimalne starosti, sklenitev zakonske zveze z mladoletno osebo brez dovoljenja, bigamija, prepovedana stopnja sorodstva);
• prisili ali zmoti;
• navidezna sklenitev zakonske zveze;
• duševni motnji enega od zakoncev;
• nepristojnosti matičarja ali
• neizpolnjeni zahtevi glede navzočnosti prič.

9 Katere so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Razveljavitev učinkuje za nazaj od datuma sklenitve zakonske zveze. Ko sodišče zakonsko zvezo razveljavi, se torej šteje, da zakonska zveza ni nikoli obstajala. V določenih okoliščinah veljajo izjeme od tega načela. V tem primeru ima razveljavitev zakonske zveze enake posledice kot razveza zakonske zveze. Na primer za otroke, ki so se rodili v razveljavljeni zakonski zvezi, še vedno velja, da so zakonski. Naslednja izjema se nanaša na dobrovernega zakonca, tj. zakonca, ki se ni zavedal, da zakonska zveza ni veljavna. V zvezi s tem glej pogoje za razveljavitev zakonske zveze iz odgovora na vprašanje 8. Dobroverni zakonec lahko na primer od drugega zakonca zahteva plačilo preživnine.

10 Ali obstajajo alternativni zunajsodni načini reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba začeti postopka pri sodišču?

Na Nizozemskem je mediacija v postopkih za razvezo zakonske zveze dokaj pogosta. Zakonca poskušata s pomočjo mediatorja in po potrebi svojih odvetnikov doseči dogovor o razvezi zakonske zveze in njenih posledicah. Te ureditve so določene v sporazumu o razvezi zakonske zveze, ki je pisni dokument. Sporazum lahko zajema vprašanja, kot so delitev premoženja, obveznosti plačevanja preživnine in stroški vzgoje otrok. Sodišče lahko sporazum, sklenjen v postopku mediacije, vključi v svojo odločbo.

Člani zveze družinskih odvetnikov in mediatorjev v postopkih za razvezo zakonske zveze (Vereniging van Familierechtadvocaten en Scheidingsbemiddelaars) so specializirani za področja, kot sta razveza zakonske zveze in plačevanje preživnine. Specializirani so tudi za mediacijo v postopkih za razvezo zakonske zveze in vse, kar spada zraven. Več informacij je na voljo na spletišču: https://www.verenigingfas.nl/.

11 Kje je treba vložiti zahtevek (tožbo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti zahtevku?

Predlog

Postopek za razvezo zakonske zveze se vedno začne z vložitvijo predloga na sodišču (verzoekschrift). V njem je treba navesti priimek, ime in naslov običajnega ali stalnega prebivališča zakoncev. Če imata zakonca mladoletne otroke, je treba te podatke navesti tudi v zvezi z njimi. Predlagatelj postopka lahko v zvezi z razvezo zakonske zveze zahteva tudi izdajo začasne odredbe (nevenvoorzieningen). Sodišče lahko začasno odredbo med drugim izda za:

• pravico do varstva in vzgoje ter do stikov v zvezi z mladoletnimi otroki;
• preživljanje otrok in/ali nekdanjega zakonca;
• delitev skupnega premoženja ali prenehanje režima, določenega v dogovoru o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema;
• uporabo družinskega doma in
• izravnavo pokojnin.

Odvetnik predlagatelja postopka mora predlog vložiti pri okrožnem sodišču (rechtbank). Če predlagatelj postopka prebiva na Nizozemskem, se lahko predlog vloži na sodišču v sodnem okraju, kjer ta prebiva. Če ne prebiva na Nizozemskem, vendar tam prebiva drugi zakonec, je treba predlog poslati sodišču v sodnem okraju, kjer prebiva drugi zakonec. Če nobeden od zakoncev ne prebiva na Nizozemskem, je treba predlog vložiti na okrožno sodišče v Haagu.

Katere dokumente je treba predložiti?

• Izvirne izpiske (izdane pred največ tremi meseci) iz registra prebivalstva za oba zakonca, v katerih so navedeni državljanstvo, zakonski stan, in če eden od njiju nima nizozemskega državljanstva, datum prihoda na Nizozemsko; če ima eden od zakoncev nizozemsko državljanstvo, drugi pa ne, tudi datum prijave na Nizozemskem;
• izvirne izpiske (izdane pred največ tremi meseci) iz matičnega registra rojstev za mladoletne otroke;
• izvirni izpisek iz matičnega registra zakonskih zvez (ki se pridobi v občinskem uradu v kraju sklenitve zakonske zveze in je bil lahko izdan pred največ tremi meseci); če je bila zakonska zveza sklenjena v tujini, zadošča predložitev izvirnika poročnega lista ali starejšega izpiska, ter
• če se postopek nanaša na mladoletne otroke, starševski načrt; starševski načrt določa ureditve, o katerih sta se dogovorila starša, v zvezi z njunimi otroki in lahko predvideva vsakodnevno skrb za otroke, njihovo izobraževanje, športne dejavnosti, zdravstveno oskrbo, dogovore za posebne dneve, kot so počitnice in prazniki, finance in praktične dogovore (spremljanje otrok v šolo/vrtec in iz šole/vrtca).

12 Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Če predlagatelj postopka ne more plačati celotnih stroškov ali dela stroškov odvetnika ali mediatorja, je pod določenimi pogoji lahko upravičen do subvencionirane pravne pomoči. Odbor za pravno pomoč (Raad voor Rechtsbijstand) dodeljuje subvencionirano pravno pomoč samo prek mediatorjev, registriranih pri odboru. Več informacij v zvezi s pogoji za upravičenost je na voljo na spletišču: https://www.rvr.org/.

Upravičenost do subvencionirane pravne pomoči velja tudi v čezmejnih sporih, če vložnik prebiva zunaj Nizozemske, vendar v EU v skladu z Direktivo EU o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo (UL L 26, 31.1.2003). Prošnja za subvencionirano pravno pomoč se lahko vloži pri odboru za pravno pomoč v Haagu, in sicer na standardnem obrazcu, določenem z Direktivo, ki je enak v vseh državah članicah. Po potrebi lahko odbor za pravno pomoč vložnikom pomaga izbrati odvetnika. Več informacij je na voljo na spletišču: https://www.rvr.org/.

Vložniki, ki živijo zunaj EU, lahko pravno pomoč na Nizozemskem dobijo v določnih okoliščinah, ki jih zajema pogodba ali konvencija. V zvezi s tem so pomembne naslednje pogodbe: Haaška konvencija o civilnem postopku (1954), Evropski sporazum o prenosu vlog za pravno pomoč (1977) in Haaška konvencija o mednarodnem dostopu do pravnega varstva (1980). Te pogodbe vsebujejo določbo, na podlagi katere so državljani držav pogodbenic upravičeni do brezplačne pravne pomoči v vseh drugih državah pogodbenicah pod enakimi pogoji kot državljani teh držav. V takih primerih mora vložnik na Nizozemskem pri pristojnem organu v kraju svojega običajnega prebivališča zaprositi za izjavo o nezadostnih sredstvih (verklaring van onvermogen). Ta organ prošnjo za pravno pomoč in izjavo o nezadostnih sredstvih pošlje pristojnemu organu v državi, kjer bo zagotovljena pravna pomoč. Ta država bo nato ocenila, ali je vložnik upravičen do brezplačne pravne pomoči.

13 Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

Da, pritožbo je mogoče vložiti v sodni pisarni pritožbenega sodišča (gerechtshof) v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o razvezi zakonske zveze. Zoper odločitev pritožbenega sodišča je navadno mogoče vložiti kasacijsko pritožbo pri vrhovnem sodišču (Hoge Raad der Nederlanden). Tudi tukaj mora vložnike zastopati odvetnik.

14 Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, priznana v tej državi članici?

Od 1. avgusta 2022 se v vseh državah članicah EU uporablja Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj IIb). Razveljavlja uredbo Bruselj IIa, tj. Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000. Uredba Bruselj IIa se še naprej uporablja le za postopke, začete pred 1. avgustom 2022, ter javne listine in dogovore, ki so bili uradno sestavljeni ali registrirani ali so postali izvršljivi pred 1. avgustom 2022. Uredba Bruselj IIb se uporablja za razvezo zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti in razveljavitev zakonske zveze. V skladu z Uredbo se odločbe o razvezi zakonske zveze, izdane v drugih državah članicah (razen na Danskem), na Nizozemskem priznajo, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek (člen 30(1)). Prav tako ni potreben poseben postopek za vpis spremembe osebnega stanja v uradne evidence, kadar je na primer treba na poročni list dodati zaznamek o razvezi zakonske zveze.

Vsaka zainteresirana stran lahko začne sodni postopek za izdajo odločbe o priznanju oz. nepriznanju sodne odločbe, izdane v drugi državi. Uredba Bruselj IIb določa različne razloge, na podlagi katerih je mogoče priznanje razveze zakonske zveze zavrniti. Na primer, priznanje ne sme biti v nasprotju z javnim redom. Upošteva se tudi, ali je bil toženec (stranka, ki ni vložila predloga za razvezo zakonske zveze) ustrezno seznanjen s postopkom. Meritorna obravnava odločbe pa ni mogoča. V skladu z Uredbo mora sodišče države članice, ki izda odločbo, na podlagi zahtevka stranke izdati potrdilo v zvezi s to odločbo (na standardnem obrazcu). To potrdilo vsebuje informacije o državi, v kateri je bila izdana odločba, podatke o strankah, podatek o tem, ali je bila odločba izdana v odsotnosti, vrsto sodne odločbe, na primer razveza zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, datum izdaje sodne odločbe in sodišče, ki jo je izdalo.

15 Pri katerem sodišču je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Če želi zainteresirana stran izpodbijati priznanje tuje odločbe o razvezi zakonske zveze na Nizozemskem, lahko na sodišču za začasne ukrepe (voorzieningenrechter) v sodnem okraju, kjer običajno prebiva, vloži zahtevek za nepriznanje.

16 Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v tej državi članici ali imata različno državljanstvo?

Dne 1. januarja 2012 je začela veljati knjiga 10 nizozemskega civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek). Vsebuje kolizijska pravila, ki določajo pravo, ki se uporablja.

Glavno pravilo je, da sodišča vedno uporabijo nizozemsko pravo o razvezi zakonske zveze, ne glede na državljanstvo in običajno prebivališče zakoncev. Če na primer zahtevek za razvezo zakonske zveze na Nizozemskem vložita zakonca, ki sta oba belgijska državljana in živita na Nizozemskem, se samodejno uporablja nizozemsko pravo. Tako ni samo v primeru, če zakonca izbereta pravo, ki se mora uporabljati za razvezo zakonske zveze. Zakonca, ki imata enako državljanstvo, se lahko odločita, da se v postopku za razvezo zakonske zveze namesto nizozemskega prava uporablja pravo njune države izvora. Tako se lahko na primer belgijski par odloči za uporabo belgijskega prava o razvezi zakonske zveze.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.