Stroški

Regulativni okvir za odvetniške stroške

Odvetniki

V Italiji obstaja samo ena kategorija odvetnikov, ki lahko na podlagi vpisa v odvetniško zbornico sodelujejo v vseh vrstah postopkov in pred vsemi vrstami sodišč, razen pred višjimi sodišči (kasacijskim sodiščem (Corte di Cassazione) in državnim svetom (Consiglio di Stato)), za katera se zahtevajo posebne dodatne kvalifikacije.

Stroške postopkov urejajo določbe iz prečiščenega besedila zakonskih in podzakonskih predpisov o stroških postopka (Testo Unico delle disposizioni legislative e regolamentari in materia di spese di giustizia – TUSG) iz Uredbe predsednika republike št. 115 z dne 30. maja 2002, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo-zakonom št. 83 z dne 27. junija 2015 in preoblikovana s spremembami v Zakon št. 132 z dne 6. avgusta 2015, z Zakonsko uredbo št. 156 z dne 24. septembra 2015 in z Zakonom št. 208 z dne 28. decembra 2015, ter novega Zakona št. 247/2012 o odvetništvu, kakor je bil dopolnjen z Ministrsko uredbo št. 55/2014 (ki nadomešča Ministrsko uredbo št. 140/2012) o parametrih za določitev honorarja odvetnikov v smislu člena 13(6) Zakona št. 247 z dne 31. decembra 2012, ki je začela veljati 3. aprila 2014. Cene, določene v Ministrski uredbi št. 55/2014, so bile posodobljene s poznejšima ministrskima uredbama št. 37/2018 in št. 147/2022.

Zakon o odvetniškem poklicu št. 147/2012 v skladu s prejšnjo primarno določbo (člen 9 Uredbe-zakona št. 1 z dne 24. januarja 2012, s spremembami preoblikovane v Zakon št. 27 z dne 24. marca 2012), ki je urejala preklic stroškov za regulirane poklice in se sklicevala na parametre, določene z uredbo nadzornega ministra za določitev honorarja, ki ga sodišče plača odvetnikom, potrjuje sklicevanje na parametre, ki jih vsaki dve leti na podlagi priporočila nacionalnega sveta odvetniške zbornice (Consiglio Nazionale Forense) določi minister za pravosodje.

Natančneje, dodeljevanje nalog in honorar ureja člen 13 Zakona št. 247/2012:

• odvetnik lahko strokovne naloge opravlja tudi v svojo korist;
• naloga se lahko opravi brezplačno;
• honorar, ki pripada odvetniku, se običajno določi v pisni obliki ob dodelitvi strokovne naloge. Honorarji se dogovorijo prosto: lahko gre za sporazum o pavšalnem znesku ali znesku na podlagi časa, ki se običajno določi v zvezi z eno ali več zadevami, na podlagi uspešnosti in časa opravljanja storitev, za posamezne faze ali storitve ali za celotno obdobje opravljanja dejavnosti, kot odstotek vrednosti zadeve ali zneska, do katerega je upravičen prejemnik storitve, pri čemer se ne upošteva zgolj premoženjski vidik kot tak;
• sporazumi, na podlagi katerih odvetnik kot plačilo ali del plačila prejme delež premoženja, na katerega se nanaša zadevna storitev ali spor, so prepovedani;
• v skladu z načelom preglednosti morajo strokovnjaki stranko obvestiti o ravni zahtevnosti naloge ter ji zagotoviti vse ustrezne informacije o morebitnih stroških od trenutka dodelitve naloge do njenega zaključka; na zahtevo morajo strokovnjaki stranko tudi pisno obvestiti o pričakovani višini stroškov za izvedbo storitve, pri čemer je treba razlikovati med pristojbinami, stroški (vključno s pavšalnimi zneski) in honorarji za strokovne storitve;
• parametri, določeni v uredbi, ki jo ministrstvo za pravosodje na zahtevo nacionalnega sveta odvetniške zbornice (CNF) izda vsaki dve leti, se uporabljajo v primeru, da se ob dodelitvi naloge ali pozneje plačilo ne določi v pisni obliki, v vseh primerih, v katerih se stranki o plačilu nista dogovorili, v primeru postopkov sodne likvidacije in v primeru, da se strokovna storitev opravlja v interesu tretjih oseb ali za uradne službe, določene z zakonom;
• v primeru, da je spor, ki je predmet sodnega ali arbitražnega postopka, opredeljen v sporazumih, sklenjenih v kakršni koli obliki, so stranke solidarno odgovorne za plačilo honorarjev in povračilo stroškov vsem odvetnikom, ki so jim svoje strokovne storitve zagotovili v zadnjih treh letih in so še vedno upniki, razen če se solidarni odgovornosti izrecno odpovedo;
• če odvetnik in stranka ne dosežeta dogovora, se lahko vsak od njiju obrne na lokalno odvetniško zbornico in poskuša doseči rešitev;
• če dogovora ni mogoče doseči, lahko nacionalni svet odvetniške zbornice na zahtevo člana izda mnenje o utemeljenosti odvetnikovega zahtevka v zvezi z opravljenim delom;
• odvetniki poleg honorarja za svojo strokovno storitev od stranke, če je tako določeno v pogodbi, ali v primeru postopka sodne likvidacije prejmejo tudi znesek za povračilo pavšalnih stroškov, ki se prišteje nadomestilu za dejansko nastale stroške ter vse stroške in pristojbine, ki so bili morda plačani vnaprej v interesu stranke.

Od 3. aprila 2014 se torej vsa plačila izvajajo v skladu z določbami zgoraj navedene Ministrske uredbe št. 55/2014. V okviru novih parametrov, določenih v tem dokumentu, se ne upoštevajo posamezne dejavnosti, ki jih opravi odvetnik (telefonski klici, pregled dokumentov, zaslišanja, razgovori itd.), temveč faze (civilnega ali kazenskega) postopka. Za vsako fazo je vnaprej določen povprečen znesek, ki ga lahko sodnik na podlagi posebnih okoliščin (narave, zapletenosti in resnosti zadeve, vrednosti dela, nujnosti storitve, uporabe predhodnih odredb itd.) zviša ali zniža za določen odstotek.

Plačilo, določeno v Ministrski uredbi št. 147/2022 (1 620 KB)

„Dodatni stroški“ se prištejejo dogovorjenim ali izračunanim stroškom.

Dodatni stroški pomenijo:

• izplačila (tj. preverjene samoplačniške izdatke),
• znesek za plačilo splošnih stroškov (15 % v skladu s členom 2 Ministrske uredbe št. 55/2014),
• potne stroške (člen 27 Ministrske uredbe št. 55/2014: stroške nastanitve + 10 % in kilometrino v višini 1/5 stroškov goriva na prevoženi kilometer),
• prispevek za socialno varnost v višini 4 % (C.N.P.A. – pokojninski prispevki za odvetnike) in
• 22-odstotni DDV (ki se je 1. oktobra 2013 zvišal v skladu z Zakonom št. 98/2011).

Dodatni stroški v višini 10 % stroškov nastanitve, ki jo je strokovnjak potreboval zaradi potovanja, ali stroškov prevoza na delo in z dela, če je uporabil lasten avtomobil.

Fiksni stroški

Fiksni stroški v civilnih postopkih

Fiksni stroški strank v civilnih postopkih

Vsaka stranka v civilnih postopkih poleg stroškov svojega odvetnika krije tudi stroške svojih listin in listin, potrebnih za tožbo, kadar zakon ali sodišče od te stranke zahteva, da jih plača (člen 8 prečiščenega besedila zakona o sodnih stroških).

Kaj so sodni stroški?

Stroški v civilnih postopkih so navedeni v nadaljevanju.

Standardna taksa: člen 9 in naslednji Uredbe predsednika republike št. 115/2002: višina tega zneska je odvisna od vrednosti zahtevka (43 EUR za postopke do vrednosti 1 100 EUR ter za postopke v zvezi s spori glede obvezne socialne varnosti in pomoči ter druge posebne postopke; 98 EUR za postopke v vrednosti nad 1 100 EUR in do 5 200 EUR ter za nepravdne sodne postopke in druge posebne postopke; 237 EUR za postopke v vrednosti nad 5 200 EUR in do 26 000 EUR, ter za sodne postopke nedoločljive vrednosti, ki so v izključni pristojnosti mirovnega sodišča; 518 EUR za postopke v vrednosti nad 26 000 EUR in do 52 000 EUR ter za civilne postopke nedoločljive vrednosti;
759 EUR za postopke v vrednosti nad 52 000 EUR in do 260 000 EUR;
1 214 EUR za postopke v vrednosti nad 260 000 EUR in do 520 000 EUR;
1 686 EUR za postopke, katerih vrednost presega 520 000 EUR).

Standardna taksa za vložitev tožbe je v primeru pritožbenih postopkov višja za polovico, v primeru postopkov pred kasacijskim sodiščem pa se podvoji.

Če je pritožba, vključno z nasprotno pritožbo, v celoti zavrnjena, razglašena za nedopustno ali če je ni mogoče upoštevati, mora pritožnik na podlagi sklepa sodnika poleg standardne takse plačati še dodaten znesek, enak znesku, ki ga je treba plačati za zadevno pritožbo, ne glede na to, ali gre za glavno ali nasprotno pritožbo.

V primeru izvršilnih postopkov v zvezi z nepremičninami znaša taksa 278 EUR. V primeru drugih izvršilnih postopkov je ta znesek nižji za polovico. Taksa v primeru izvršilnih postopkov v zvezi z nepremičninami, katerih vrednost je nižja od 2 500 EUR, znaša 43 EUR. V primeru postopkov ugovora zoper izvedbene akte znaša taksa 168 EUR.

V primeru postopkov pred kasacijskim sodiščem je treba poleg standardne takse plačati znesek, ki je enak fiksni taksi za evidentiranje sodnih odločb.

V primeru posebnih postopkov so predvideni drugi zneski.

Vročitev pisanj na zahtevo urada: člen 30 Uredbe predsednika republike št. 115 iz leta 2002:

Člen 30 (pavšalna predplačila zasebnih strank davčnim organom v civilnih postopkih): 1. Stranka, ki prva nastopi pred sodiščem, vloži zahtevek za začetek postopka ali v izvršilnem postopku za zaseg premoženja vloži predlog za dodelitev ali prodajo zaseženega premoženja, plača pristojbine ter potne in poštne stroške za vročitev pisanj na zahtevo predstavnika urada, in sicer pavšalni znesek v višini 27 EUR, razen v primeru postopkov iz edinega člena Zakona št. 319 z dne 2. aprila 1958, kakor je bil spremenjen, in postopkov, za katere se uporablja navedeni člen.

Takse za vročitev pisanj: člen 32 in naslednji Uredbe predsednika republike št. 115/2002:

Člen 32 (Vročitev pisanj na zahtevo strank) 1. Stranke morajo sodnim uradnikom plačati takse in potne stroške ali stroške pošiljanja zahtevanih dokumentov; v postopkih v zvezi z delovnimi spori, spori glede socialne varnosti in pomoči te takse plačajo davčni organi.

Člen 33 (Potovanja za vročitev in izvršitev dokumentov na zahtevo stranke,
upravičene do pravne pomoči) 1. Če se vročitev pisanj in izvedbena dejanja na zahtevo stranke, ki ji je država dodelila brezplačno pravno pomoč, opravijo hkrati z drugimi plačljivimi dejanji, se pristojbine in potni ali poštni stroški sodnih uradnikov ne plačajo posebej.

2. V primeru, da so naslovi v različnih občinah ali so med seboj oddaljeni več kot 500 metrov, se pristojbine in potni ali poštni stroški knjižijo v breme.
3. Če sodni uradniki dejanj ne opravijo hkrati s plačljivimi dejanji, potne ali poštne stroške plačajo davčni organi, pristojbine pa se knjižijo v breme.

4. V primeru, da imajo sodni uradniki več potnih stroškov za dejanja v različnih občinah ali na razdalji več kot 500 metrov, davčni organi plačajo samo najvišje stroške, drugi pa se knjižijo v breme skupaj s pristojbinami.

Člen 34 (Višina pristojbin) 1. Višina enkratne pristojbine znaša:

1. v primeru dokumentov z največ dvema naslovnikoma: 2,58 EUR;
2. v primeru dokumentov s tremi do šestimi naslovniki: 7,75 EUR;
3. v primeru dokumentov z več kot šestimi naslovniki: 12,39 EUR.

Člen 35 (Višina potnih stroškov)

Potni stroški so določeni na naslednji način: (a) do 6 kilometrov: 1,65 EUR; (b) do 12 kilometrov: 3,00 EUR; (c) do 18 kilometrov: 4,14 EUR; d) več kot 18 kilometrov, povečano za 0,88 EUR za vsakih 6 kilometrov ali odsek, daljši od 3 zaporednih kilometrov, v obsegu iz točke (c).

Člen 36 (Doplačila za nujnost)

Pristojbine in potni stroški se v primeru nujnih dejanj, razen v primeru vložitve poročil o zasegu pri uradu izvršilnega sodišča, povečajo za polovico. V primeru hkratnega potovanja se dogovorjeni znesek doplačila za nujnost plača samo enkrat za dejanje, za katero je predvidena najvišja pristojbina ali najvišje nadomestilo. Nujna dejanja so dejanja, ki jih je treba opraviti isti ali naslednji dan. Zahtevek z navedbo datuma se lahko vloži le za dokumente z rokom istega dne, kot je izrecno določeno z zakonom ali na željo strank.

Takse za fotokopiranje in overovitev: do sprejetja uredbe iz člena 40(1) Uredbe predsednika republike št. 115 iz leta 2002 se uporabljajo takse za fotokopiranje, določene v členu 266 in naslednjih zgoraj navedenega prečiščenega besedila zakona o sodnih stroških ter v preglednicah, na katere se navedeni členi sklicujejo.

Upoštevati je treba, da je v členu 4(5) Uredbe-zakona št. 193 z dne 29. decembra 2009, po spremembah preoblikovane v Zakon št. 24 z dne 22. februarja 2010, določeno, da se v primeru izdaje tiskane kopije, vključno z izdajo overjenih kopij, zneski iz preglednic 6 in 7, ki sta priloženi Uredbi predsednika republike št. 115 iz leta 2002 in navedeni v členu 267 oziroma 268 navedenega prečiščenega besedila zakona, zvišajo za 50 %.

Višina takse za fotokopiranje se vsaka tri leta prilagodi v skladu s spremembo indeksa cen življenjskih potrebščin, ki jo določi italijanski nacionalni statistični urad (ISTAT), kot je določeno v členu 274 Uredbe predsednika republike št. 115 iz leta 2002.

Takse za fotokopiranje in overovitev: trenutno so urejene v uredbi ministrstva za pravosodje (ki velja od 30. junija 2015).

Fiksni stroški v kazenskih postopkih

Fiksni stroški strank v kazenskih postopkih

Stroške postopkov urejata prečiščeno besedilo zakonov in drugih predpisov o sodnih stroških iz Uredbe predsednika republike št. 115 z dne 30. maja 2002, kakor je bila nazadnje spremenjena z Zakonsko uredbo št. 83 z dne 27. junija 2015, potrjeno in spremenjeno z Zakonom o potrditvi uredbe št. 132 z dne 6. avgusta 2015, Zakonsko uredbo št. 156 z dne 24. septembra 2015 in Zakonom št. 208 z dne 28. decembra 2015, ter novi zakon o odvetniškem poklicu (Zakon št. 247/2012 ali L.P.F.), kakor je bil spremenjen z Ministrsko uredbo 55/2014 (ki je nadomestila Ministrsko uredbo 140/2012) o določitvi parametrov za plačilo honorarjev odvetnikom v skladu s členom 13(6) zakona št. 247 z dne 31. decembra 2012, ki je začel veljati 3. aprila 2014.

V členu 12 navedene ministrske uredbe je določeno, da je višina stroškov odvisna od značilnosti, nujnosti in vrednosti opravljene dejavnosti, pomembnosti, narave in zapletenosti postopka, resnosti in števila obtožnih aktov, števila in zapletenosti obravnavanih pravnih in dejanskih vprašanj, razhajanj v sodni praksi, pravosodnega organa, pred katerim postopek poteka, premoženjske vrednosti, števila dokumentov, ki jih je treba preučiti, stalnosti obveznosti, tudi v zvezi s pogostostjo potovanj iz glavnega kraja opravljanja dejavnosti odvetnika, ter doseženega izida, tudi ob upoštevanju civilnopravnih posledic in finančnega položaja stranke. Upoštevati je treba tudi število obravnav in čas, potreben za izvedbo povezanih dejavnosti. Sodišče bo upoštevalo povprečne vrednosti, navedene v preglednicah, ki se lahko na podlagi splošnih parametrov običajno povečajo do 80 % ali zmanjšajo na 50 %. V primeru, da odvetnik pomaga več strankam, ki so v postopku v enakem položaju, se lahko njegov enoten honorar praviloma zviša za 20 % za vsako stranko poleg prve, pri čemer je število strank omejeno na deset, in za 5 % za vsako stranko poleg prvih desetih, pri čemer je njihovo število omejeno na 20. Če strokovna storitev ne vključuje sprememb pravnega položaja ter preučevanja posebnih in različnih dejanskih ali pravnih okoliščin v zvezi z različnimi toženimi strankami in v zvezi s spori, se znesek, ki bi se sicer plačal za pomoč posamezniku, običajno zniža za 30 %.

Stroški se plačajo v več fazah.

Primeri dejavnosti v različnih fazah sodnega postopka: a) faza preučevanja, ki vključuje preiskovalno dejavnost: pregled in preučitev dokumentov, ogledi lokacij, začetno iskanje dokumentov, posvetovanja s stranko, sodelavci ali svetovalci, pisna ali ustna poročila ali mnenja za dokončanje dejavnosti, ki se izvedejo pred uvodno fazo; b) uvodna faza sodnega postopka: uvodna dejanja, kot so predložitev dokazov, pravnih pridržkov, prošenj, vlog, izjav, ugovorov, zahtevkov, pritožb in pisnih vlog, vključitev odgovorne stranke in poziv odgovorni stranki; c) predhodna faza ali faza sojenja: zahteve, sporočila, navzočnost ali storitve v zvezi z dejanji in postopkovnimi ali pravnimi preiskovalnimi dejavnostmi, vključno s predhodnimi dejavnostmi, ki med drugim potekajo na javnih obravnavah ali nejavnih sejah in so pomembne za zbiranje ali pridobivanje dokazov, vključno s seznami, navedbami in povezanimi storitvami, zaslišanjem svetovalcev, prič, osumljencev ali obdolžencev v zvezi s povezanim ali sorodnim kaznivim dejanjem; d) faza odločanja: ustni ali pisni odgovori na tožbo, replike, udeležba na predstavitvi zaključnih argumentov drugih strank v postopku na nejavnih sejah ali javnih obravnavah.

Stroški kazenskega postopka so bili posodobljeni z zgoraj navedeno Ministrsko uredbo št. 147/2022.

Stroške kazenskega postopka plača država, pri čemer so izjema stroški dejanj, ki jih zahtevajo zasebne stranke, in stroški, povezani z objavo sodbe.

Ne glede na to, ali je bila zainteresirana stran pridržana ali ji je bila odvzeta prostost oziroma ali njena osebna svoboda ni bila omejena, se stranki, ki je v finančni stiski in se je v instituciji obnašala zgledno, plačajo stroški postopka in stroški preživljanja, če je bil v zvezi s tem vložen zahtevek.

V primeru, da se civilna tožba vloži v kazenskem postopku, se uporablja člen 12 Uredbe predsednika republike št. 115/2002; na tej podlagi ni treba plačati standardne takse za vložitev tožbe, če se zahteva le splošna odločitev v zvezi z odgovorno stranko. Če pa se zahtevek, vključno z začasnim zahtevkom, nanaša na plačilo odškodnine, je treba pristojbino v primeru, da se zahtevku ugodi, plačati v skladu z višino plačanega zneska in vrednostno lestvico iz člena 13.

Za vročitev dokumentov se plača enkratna pristojbina. Višina enkratne pristojbine znaša:

1. v primeru dokumentov z največ dvema naslovnikoma: 2,58 EUR;
2. v primeru dokumentov s tremi do šestimi naslovniki: 7,75 EUR;
3. v primeru dokumentov z več kot šestimi naslovniki: 12,39 EUR.

Priče, ki nimajo stalnega prebivališča, so upravičene do povračila potnih stroškov v obe smeri v znesku, ki ustreza ceni železniške vozovnice za potovanje v drugem razredu ali letalske vozovnice za potovanje v ekonomskem razredu, če to odobrijo pravosodni organi.

Skrbniku, ki ni lastnik blaga ali imetnik pravic, pripada nadomestilo za hrambo in zadržanje blaga, ki je predmet kazenskega zasega iz previdnostnih razlogov.

Nadomestila in potni stroški, ki se izplačajo pričam in spremljevalcem, nadomestila in potni stroški potovanj za izvedbo dejanj zunaj kraja, v katerem poteka postopek, in zneski, ki se plačajo sodniškemu osebju, se izplačajo na zahtevo zadevnih oseb, ki se predloži pristojnemu organu.

Pravni stroški ne vključujejo: a) pokopa pridržanih oseb; b) premestitve pridržanih oseb; c) prevoza, pridržanja in pokopa oseb, ki so umrle na javnih cestah ali na javnem mestu; d) prevoza procesnih dokumentov in predmetov, ki so potrebni v postopku.

Informacije, ki jih morajo zagotoviti pravni zastopniki

Pravice in obveznosti strank

Obveznost odvetnika, da svoji stranki zagotavlja informacije o poteku obrambe, je splošna dolžnost skrbnega ravnanja iz člena 1218 italijanskega civilnega zakonika.

V Zakonu o odvetniškem poklicu št. 147/2012 so določene dolžnosti ter urejeno poklicno ravnanje odvetnikov (člen 3), obveznost varovanja poklicne skrivnosti (člen 4), stroški zavarovanja (člen 12), načini dodeljevanja naloge (člen 13) in načini izvajanja naloge (člen 14), razlogi za nezdružljivost (člen 18) in s tem povezane izjeme (člen 19).

Stroški

Kje najti informacije o stroških v Italiji?

Konkretne informacije so na voljo v zakonodajnih besedilih, ki so objavljena na spletišču Uradnega lista Italijanske republike, pa tudi na spletiščih sodnih uradov ali svetov odvetniške zbornice.

V katerih jezikih so na voljo informacije o stroških v Italiji?

Informacije so običajno zagotovljene v italijanščini. Na nekaterih spletiščih so informacije na voljo tudi v angleščini.

Kje so na voljo informacije o mediaciji?

V Italiji je mediacija urejena v Zakonski uredbi št. 28 z dne 4. marca 2010, ki je bila posodobljena z Zakonsko uredbo št. 138 z dne 13. avgusta 2011 in Uredbo-zakonom št. 69 z dne 21. junija 2013 (Zakon o preoblikovanju št. 98 z dne 9. avgusta 2013). Poleg spletišča italijanskega ministrstva za pravosodje (http://www.giustizia.it/, Home (domača stran), Itinerari a tema (tematski informativni razdelki),» Riforma della giustizia (reforma sodstva)) informacije o zadevnih temah vsebujejo tudi spletišča sodnih uradov, ki so dostopna brezplačno. Na voljo so tudi druga specializirana spletišča, vendar so plačljiva.

Davek na dodano vrednost

Za sodna pisanja v civilnih zadevah, ki vsaj delno določajo sodbo, predhodno izvršljive sodne odredbe, odredbe o izvršljivosti arbitražnih določb in sodbe o razglasitvi tujih sodb za veljavne v državi je treba plačati pristojbine za registracijo (člen 37 uredbe predsednika republike št. 131 z dne 26. aprila 1986).

Brezplačna pravna pomoč

Za kaj gre?

Brezplačna pravna pomoč se v kazenskem postopku dodeli z namenom obrambe državljana z nizkimi dohodki, osumljenca, obtoženca, obsojenca, oškodovanca, ki se namerava pridružiti civilni tožbi, tožene stranke v civilni tožbi ali stranke, ki je civilno odgovorna za plačilo denarne kazni.
Brezplačna pravna pomoč je zagotovljena tudi v civilnih, upravnih, računovodskih in davčnih postopkih ter v nepravdnih zadevah za obrambo državljanov z nizkimi dohodki, kadar njihovi razlogi niso očitno neutemeljeni.

Dodelitev brezplačne pravne pomoči velja na vseh ravneh in v vseh fazah postopka ter za vse izpeljane ali stranske postopke, ne glede na to, kako so ti povezani.

Kdo lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč?

Brezplačna pravna pomoč se trenutno dodeli osebam, katerih obdavčljivi dohodek za namene odmere dohodnine, ki izhaja iz zadnje napovedi, trenutno ne presega 11 528,41 EUR (znesek, določen z ministrsko uredbo z dne 7. maja 2015, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 186 z dne 12. avgusta 2015 in se posodobi vsaki dve leti v skladu s členom 77 Uredbe predsednika republike št. 115/2002); če zainteresirana stran živi s partnerjem ali drugimi družinskimi člani, je dohodek vsota posameznih dohodkov, ki jih je v istem obdobju prejel vsak posamezen družinski član, vključno s prosilcem.

Za določitev dohodkovnih pragov se upoštevajo tudi dohodki, za katere se po zakonu ne plača dohodnina (Imposta sul reddito delle persone fisiche – IRPEF) ali od katerih se davek odtegne pri viru ali kot nadomestni davek.

Osebni dohodek se upošteva v postopkih v zvezi z osebnostnimi pravicami ali postopkih, v katerih so interesi prosilca v nasprotju z interesi drugih članov gospodinjstva.

V primeru posameznikov, ki so bili že pravnomočno obsojeni zaradi hudih kaznivih dejanj, določenih z zakonom, se šteje, da dohodek presega predpisane pragove. Z odstopanjem od splošnih dohodkovnih pragov se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tudi osebam, ki so bile žrtve spolnega nasilja, tudi v primeru, da so žrtve teh kaznivih dejanj mladoletne osebe.

Dodatne informacije

Zahteve za vložitev prošnje za dodelitev brezplačne državne pravne pomoči

Zainteresirana stran lahko zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kateri koli fazi ali na kateri koli stopnji postopka. Vloga je napisana na papirju brez kolkovine in mora, da bi bila dopustna, vsebovati:

1. prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z navedbo postopka, na katerega se to nanaša, če postopek že poteka;
2. splošne informacije o zainteresirani strani in članih njenega gospodinjstva ter njihove davčne številke;
3. samopotrdilo zainteresirane strani, da izpolnjuje dohodkovne pogoje za upravičenost, vključno z izračunom skupnega upravičenega dohodka;
4. zavezo zainteresirane strani, da bo do zaključka postopka v 30 dneh po izteku enoletnega obdobja od datuma predložitve vloge ali morebitnega predhodnega obvestila o spremembi sporočila bistvene spremembe v zvezi z dohodkovnimi pragovi, do katerih je prišlo v preteklem letu.

V zvezi z dohodki, zasluženimi v tujini, morajo državljani držav, ki niso članice EU, prošnji priložiti potrdilo pristojnih konzularnih organov, ki potrjuje resničnost informacij, navedenih v prošnji.

Če tako zahteva predhodno sodišče ali svet odvetniške zbornice, pristojen za vnaprejšnje odločanje, morajo zainteresirane strani predložiti potrebne dokaze o resničnosti informacij, navedenih v prošnji, sicer se prošnja razglasi za nedopustno.

Oseba, ki se ji odobri brezplačna pravna pomoč, si lahko odvetnika izbere s seznama odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč in so vpisani pri odvetniški zbornici v okrožju pritožbenega sodišča, v katerem se nahaja sodnik, pristojen za odločanje o glavni stvari, ali sodnik, pred katerim poteka postopek.

Honorar in stroške odvetnika na podlagi plačilnega naloga plača pravosodni organ v skladu s poklicno tarifo, ki v nobenem primeru ne presega zakonsko določenih povprečnih vrednosti honorarjev, ob upoštevanju narave strokovne naloge glede na učinek sprejetih ukrepov v primerjavi s procesnim položajem tožene stranke.

Plačilo ob koncu vsake faze ali stopnje postopka izvede pravosodni organ, ki je vodil postopek, v vsakem primeru pa ob zaključku naloge; v primeru kasacijskega sodišča plačilo izvede predložitveno sodišče ali sodišče, ki je izreklo pravnomočno sodbo. V vsakem primeru lahko pristojno sodišče uredi tudi plačilo stroškov, ki jih je treba plačati za prejšnje faze ali stopnje postopka, če je bila odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sprejeta po njihovem začetku.

Sodišče plačilni nalog izda ob izreku sodbe, s katero se konča faza, navedena v zadevni prošnji.

Odvetnik, svetovalec sodišča in sodni izvedenec svoji stranki ne smejo zaračunati ali od nje prejeti nobenih honorarjev ali povračil za kakršne koli namene, razen tistih, ki so določeni v zadevnem oddelku prečiščenega besedila. Vsak drugačen sporazum je neveljaven.
Vsaka kršitev te prepovedi pomeni hudo disciplinsko kršitev poklicnih pravil.

Poudariti je treba, da brezplačno pravno pomoč v kazenskih postopkih urejajo člen 90 in naslednji Uredbe predsednika republike št. 115/2002, brezplačno pravno pomoč v civilnih, upravnih, računovodskih in davčnih postopkih pa člen 119 in naslednji prečiščenega besedila.

Kdaj mora neuspela stranka plačati stroške postopka?

Stroške postopka v civilnih zadevah urejajo členi 91 do 98 Zakonika o civilnem postopku.

Sodišče s sodbo, s katero se postopek, ki je potekal pred njim, zaključi, neuspeli stranki naloži, da drugi stranki povrne stroške in znesek plača skupaj s stroški obrambe.

Če sodišče ugodi prošnji v obsegu, ki ne presega zneska iz predloga poravnave, ki ga je sodišče podalo med postopkom, mora stranka, ki je predlog zavrnila brez upravičenega razloga, plačati vse stroške, nastale v postopku po podanem predlogu, razen če obstajajo razlogi za poravnavo (npr. če sta obe stranki neuspešni, če se zadevno vprašanje obravnava prvič ali če se je spremenila zadevna sodna praksa).

Ob izreku sodbe iz prejšnjega člena lahko sodišče zavrne povračilo stroškov stranke, ki je uspela, če se ti štejejo za pretirane ali nepotrebne, in lahko ne glede na to, ali je stranka uspela ali ne, stranki naloži povračilo stroškov, vključno z enkratnimi stroški, ki jih je povzročila drugi stranki zaradi kršitve dolžnosti lojalnosti in poštenosti.

Če sta obe stranki neuspeli, lahko sodišče v primeru, da se zadevno vprašanje obravnava prvič, ali v primeru spremembe sodne prakse v zvezi z bistvenimi vprašanji delno ali v celoti poravna stroške, ki so nastali med strankama.

Če je bila poravnava dosežena, se šteje, da so bili stroški izravnani, razen če sta se stranki v zapisniku o poravnavi sami odločili drugače.

Če je neuspela stranka v sodnem postopku ravnala v slabi veri ali s hudo malomarnostjo, mora sodišče na zahtevo druge stranke neuspeli stranki naložiti plačilo stroškov poleg odškodnine, kot je določeno v sodbi, tudi po uradni dolžnosti. Sodišče, ki ugotovi, da so bili uvedba ukrepa zavarovanja, pošiljanje dokumenta o začetku postopka, vpis sodne hipoteke oziroma začetek ali zaključek izvršilnega postopka neutemeljeni, na predlog oškodovanca tožniku ali upniku, ki je ravnal brez potrebne skrbnosti, naloži plačilo odškodnine.

V vsakem primeru lahko sodišče pri odločanju o stroških neuspeli stranki tudi na lastno pobudo naloži, da nasprotni stranki plača znesek, ki se določi ex aequo et bono.

Stroški izvedencev, tolmačev in prevajalcev

Zaposleni na sodišču prejmejo honorar, nadomestilo za potne stroške in dnevnice, povračilo potnih stroškov in povračilo stroškov, ki nastanejo pri opravljanju njihovega dela. Honorarji so fiksni, variabilni in časovno pogojeni.

Višina fiksnih, variabilnih in časovno pogojenih honorarjev je določena v preglednicah, ki jih z uredbo odobri ministrstvo za pravosodje v soglasju z ministrstvom za gospodarske in finančne zadeve (ministrska uredba z dne 30. maja 2002).

Honorarji za storitve, ki v preglednicah niso navedene, so sorazmerni s porabljenim časom in se določijo na podlagi stroškov vpoklica. Čas strokovne prisotnosti je dve uri. Honorar za prvo obdobje strokovne prisotnosti znaša 14,68 EUR, za vsako naslednje obdobje pa 8,15 EUR.

Honorar za obdobje poklicne prisotnosti se lahko podvoji, če rok za dokončanje postopkov ne presega petih dni; v primeru roka, ki ne presega 15 dni, se lahko poveča za največ 50 %.