Skip to main content

Prilagoditev stvarnih pravic

Flag of Romania
Romunija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
(in civil and commercial matters)

1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?

Poleg lastninske pravice ali lastniškega deleža se lahko z dedovanjem pridobijo naslednje stvarne pravice:

1. užitek

2. raba

3. služnost stanovanja

4. stavbna pravica

5. stvarna služnost

Romunsko pravo zakonitim dedičem ne dovoljuje, da bi v okviru zakonitega dedovanja izbirali med deležem zapuščine, do katerega bi bili upravičeni, in pravico do užitka na zapuščini. Ker pravice užitka, rabe in stanovanja v korist fizične osebe trajajo največ do konca življenja in s smrtjo imetnika osebe prenehajo, jih ni mogoče pridobiti z zakonitim dedovanjem, temveč le na podlagi pravnega posla za primer smrti. Organi lahko v zvezi z izvrševanjem teh pravic in drugih stvarnih pravic uvedejo nekatere omejitve.

Če je pokojnik imel zastavno pravico (hipoteka, zastavna pravica na premičnini ali pravici), se ta pravica prenese z dedovanjem skupaj z zavarovano terjatvijo.

Poseben položaj nastane, kadar preživeli zakonec nima stvarne pravice do uporabe stanovanja. Po uvedbi dedovanja je taka oseba upravičena do zakonite pravice do prebivanja v stanovanju, v katerem je živela z osebo, ki je umrla, če je zadevno stanovanje del zapuščine, čeprav bodo morda v določenih okoliščinah drugi dediči zahtevali omejitev te pravice do stanovanja ali spremembo prebivališča. Pravice do stanovanja, pridobljene v takih okoliščinah, preživeli zakonec ne sme uporabljati v premoženjsko korist, saj na primer nima pravice oddajati stanovanja. Pravica do stanovanja preneha z delitvijo, vendar ne prej kot eno leto po dnevu uvedbe dedovanja. Ta pravica preneha še pred koncem enoletnega obdobja, če preživeli zakonec sklene novo zakonsko zvezo.

2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?

Na splošno začne prenos na podlagi dedovanja polno učinkovati z dnem uvedbe dedovanja s samo smrtjo imetnika pravice in ga ni treba vpisati v register.

V skladu s civilnim zakonikom se na podlagi zakona po potrebi opravi vpis v zemljiško knjigo, elektronski arhiv zavarovanj s premičnim premoženjem (Arhiva Electronică de Garanții Reale Mobiliare) ali register družb, oziroma se zagotovi druga ustrezna objava. Trenutno z vpisom v register na splošno ne nastane pravica, temveč se s tem zagotavlja objava in izvršljivost registriranih pravic.

Z vpisom stvarnih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo pa stvarna pravica nastane, vendar šele po tem, ko se zaključi zadevno katastrsko delo v vseh upravnih teritorialnih enotah in se na zahtevo ali po uradni dolžnosti odprejo zemljiškoknjižni zapisi za zadevne nepremičnine. Vendar se v skladu s civilnim zakonikom tudi v takem primeru stvarne pravice pridobijo brez vpisa v zemljiško knjigo, kadar izhajajo iz dediščine. Vpis v zemljiško knjigo pa je treba opraviti preden bo lahko dedič s pravico razpolagal med živimi, in sicer s: prodajo, darilom, hipoteko itd.

Stvarne pravice se za namen objave vpišejo v druge registre (na primer vpis v elektronski arhiv zavarovanj s premičnim premoženjem zaradi prenosa zavarovane terjatve z dedovanjem), če je bila registrirana tudi prenesena pravica.

Vpis v register se opravi na podlagi listine, ki potrjuje status dediča (potrdilo o dedovanju, sodna odločba), po potrebi pa se vpišejo tudi pravice in premoženje, ki sestavljajo zapuščino.

3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?

Vpis v registre se opravi za namene objave in za zagotovitev izvršljivosti zoper tretje osebe. V zvezi z učinkom vpisa stvarnih pravic na nepremičnini, pridobljeni z dedovanjem, v zemljiško knjigo glej odgovor na vprašanje zgoraj.

4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?

V skladu z določbami zakona (zakon št. 206/2016) so zahtevki za prilagoditev stvarnih pravic na podlagi člena 31 iste uredbe v pristojnosti sodišč.

Prijavi tehnično/vsebinsko težavo ali pošlji povratne informacije o tej strani