1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?
Člen 382 latvijskega civilnega zakonika (Civillikums) določa, da zapuščina vključuje vse zapustnikove pravice in obveznosti, vključno s stvarnimi pravicami (razen tistih, ki so povsem osebne narave, kot so osebne služnosti), in da se te pravice v primeru dedovanja prenesejo na dediče brez posebnih omejitev. S samim dedovanjem se ne ustvarijo nove stvarne pravice, ampak dediči le dobijo pravico do pridobitve stvarnih pravic, ki so pripadale pokojniku.
2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?
Nepremičnine in z njimi povezane pravice se vpišejo v zemljiško knjigo (Zemesgrāmata), premičnine, ki jih je treba vpisati v register, pa se vpišejo v posebne registre, kot je register vozil ali ladij.
Nepremičnine in z njimi povezane pravice se vpišejo v zemljiško knjigo. Vpis nepremičnin in potrditev stvarnih pravic sta obvezna (člen 1 zakona o zemljiških knjigah (Zemesgrāmatu likums)). Za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo mora oseba vložiti zahtevek za potrditev. Priložiti mu mora dokumente, ki dokazujejo upravičenost do pravic, ki se podelijo, ter informacije o plačilu taks, če zahtevek za potrditev ne vsebuje informacij o izvedenem plačilu in v namenu plačila ni navedena identifikacijska oznaka ali matična številka osebe, ki zahteva potrditev, katastrska številka nepremičnine ali številka zemljiškoknjižnega portfelja.
V skladu s členom 19 zakona o vpisu nepremičnin v zemljiško knjigo (Par nekustamā īpašuma ierakstīšanu zemesgrāmatās likums) se majhne stavbe (razen garaž), ograje, linearni gradbeni inženirski objekti (razen prometnih objektov), prometni objekti (akvadukti, hidravlični inženirski objekti za namakanje in poljedelstvo, železniški tiri in gradbeni inženirski objekti, ki so del železniške infrastrukture) in gradbeni inženirski objekti, katerih površina je manjša od 50 kvadratnih metrov ali ki so nižji od 10 metrov, ne vpišejo v zemljiško knjigo kot samostojni nepremičninski objekti.
Za vpis lastnika nepremičnine v druge posebne registre, v katere se vpišejo pravice v zvezi z objekti, ki se bodo podedovali, dedič ustreznemu registru predloži potrebne informacije in dokumente v zvezi z dedovanjem premoženja ali pravice.
3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?
Vse stvarne pravice se na dediče prenesejo na podlagi zakona in jih ni treba vpisati v registre, vpis teh pridobljenih pravic pa je podlaga za dobro vero tretjih oseb in je potreben za nekatere prihodnje posle.
4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?
Če se zapuščinska zadeva v glavnem vodi v Latviji in se uporablja tuje pravo, zaradi česar se deduje pravni institut, ki v Latviji ni priznan, notar, ki vodi čezmejno zapuščinsko zadevo, prilagodi stvarne pravice.
V skladu s členom 3247 zakona o notariatu (Notariāta likums) lahko zapriseženi notar, ki vodi ali je vodil zadevni čezmejni postopek v dedni zadevi, stvarne pravice v smislu člena 31 Uredbe (EU) št. 650/2012 prilagodi tako, da pripravi potrdilo o dedovanju ali evropsko potrdilo o dedovanju oziroma pripravi dopolnila k potrdilu o dedovanju ali evropskemu potrdilu o dedovanju.
Iz istega razloga se lahko na zahtevo zadevnega posameznika dedne pravice prilagodijo tudi v skladu s poglavjem 781 latvijskega zakona o pravdnem postopku (Civilprocesa likums) – „Prilagoditev pravic in obveznosti, določenih v odločbi tujega sodišča, za njihovo uveljavljanje v Latviji“ (člen 6511 do 6517).
Če odločba tujega sodišča nima nobenih pravnih posledic ali ima delne pravne posledice v Latviji, ker določa pravice in obveznosti, ki po latvijskem pravu niso priznane, se pravice in obveznosti, določene v odločbi tujega sodišča, prilagodijo za njihovo uveljavitev v Latviji. Ta prilagoditev se izvede le v primerih, predvidenih v pravnih normah zakonodaje Evropske unije ali mednarodnih sporazumih, ki so zavezujoči za Republiko Latvijo. Pravice in obveznosti, določene v odločbi tujega sodišča, se čim bolj prilagodijo za uveljavitev v Latviji, tako da se prilagodijo pravnim institutom, ki so priznani po latvijskem pravu ter imajo enake pravne posledice, cilje in namene. Prilagoditev pravic in obveznosti, določenih v odločbi tujega sodišča, ne sme imeti pravnih posledic, ki bi presegale pravne posledice, predvidene v pravu zadevne tuje države.