1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?
V francoskem pravu je določeno, da „stvarna pravica iz zavarovanja je zakonska, sodna ali pogodbena, odvisno od tega, ali je priznana z zakonom na podlagi statusa terjatve, z odločbo o zavarovanju ali s sporazumom. Je premičnina ali nepremičnina, odvisno od tega, ali gre za premično ali nepremično premoženje. Splošna je, če zajema vse premičnine in nepremičnine ali samo premičnine ali samo nepremičnine. Posebna je, kadar se nanaša le na določeno ali določljivo premično ali nepremično premoženje“ (Člen 2324 civilnega zakonika).
Načeloma pravice iz zavarovanja ne prenehajo s smrtjo ene od strank obremenitve, saj se premoženje in obveznosti pokojnika prenesejo na njegove dediče. Prenos vsega premoženja v primeru smrti obsega vse pravice iz zavarovanja, bodisi pogodbene bodisi zakonske ali sodne.
Dediščina kot taka torej ne ustvarja novih stvarnih pravic na premičninah, temveč se obstoječe stvarne pravice z dedovanjem prenesejo na dediča.
V skladu s členom 2329 civilnega zakonika so stvarne pravice na premičninah, ki so lahko del dedovanja, naslednje:
1. pravice do zasega premičnega premoženja;
2. zastavna pravica na opredmetenem premičnem premoženju;
3. zastavna pravica na neopredmetenem premičnem premoženju;
4. ohranitev ali prenos lastništva kot zavarovanje.“
Stvarne pravice na nepremičninah, ki se lahko prenesejo ali pridobijo s smrtjo, so:
- lastninska pravica in njene sestavne pravice (pravica užitka in pravica golega lastništva),
- pravica do uporabe ali bivanja,
- pravica do gradnje,
- služnostne pravice,
- emfitevza (dolgoročni zakup).
Stvarne pravice na nepremičninah v obliki pravic do zasega, zastavnih pravic na nepremičninah in hipotek (člen 2375 civilnega zakonika) se lahko prenesejo ali pridobijo tudi v okviru dedovanja. Nepremičnina preide na dediče skupaj stvarno pravico iz zavarovanja.
2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?
V skladu z zakonom, ki ureja stvarne pravice iz zavarovanja na premičnem premoženju, je obremenitev vezana na sredstvo, zato ne preneha ob smrti ene od strank obremenitve.
Obremenitev je javna in se vpiše v register, da je splošno izvršljiva. Dediči dolžnika ali lastnika morajo pri pristojnem sodnem tajniku zaprositi za uradno spremembo, da se v register zavarovanj na premičninah in drugih povezanih poslov (registre des sûretés mobilières et autres opérations connexes) vpiše ime novega upravičenca.
V skladu s francoskim pravom lahko dedič to spremembo izvede na podlagi člena R. 521-16 trgovinskega zakonika: „Kadar se zahteva za spremembo vpisa nanaša na informacije, ki se nanašajo na dolžnika ali lastnika premoženja, kadar ta ni dolžnik, in ki so navedene v točkah 2, 3 in 4 člena R. 521-6, sodni tajnik te informacije uporabi za nadomestitev obstoječega vpisa. Pri poslih v zvezi s finančnim zakupom premičnega premoženja se nadomestijo samo podatki o dolžniku. V drugih primerih sodni tajnik vnese spremembo na rob začetnega vpisa, pri čemer navede datum tega vpisa.“
Dokazila, ki jih je treba predložiti, morajo dokazovati status novega upravičenca kot dediča nekdanjega dolžnika ali lastnika.
Vsak prenos ali pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah s smrtjo mora biti potrjen z notarsko overjeno izjavo, v kateri je navedeno, ali so dediči ali volilojemniki sprejeli dedovanje, in ki po potrebi določa način sprejetja v skladu s členom 29 odloka št. 55-22 z dne 4. januarja 1955.
Stvarne pravice na nepremičninah, ki so bile prenesene ali pridobljene s smrtjo, se vpišejo v zemljiško knjigo, če izhajajo iz:
- zakonitega dedovanja, ki obsega le prenos premoženja ali ustanovitev užitka,
- oporočnega dedovanja, ki omogoča dedovanje katere koli stvarne pravice na nepremičninah (služnost, pravica do uporabe in bivanja).
V departmajih Bas-Rhin, Haut-Rhin in Moselle se ta vnos iz zgodovinskih razlogov opravi v zemljiški knjigi (livre foncier), ki jo vodi sodnik, imenovan zemljiškoknjižni sodnik (juge du livre foncier) (zakon z dne 1. januarja 1924). Na Mayottu morajo biti od 1. januarja 2008 vse stavbe vpisane v zemljiško knjigo (livre foncier), ki jo vodi služba za registracijo nepremičnin (Service de la conservation de la propriété immobilière), evidentirati pa je treba tudi vse prenose in vpise pravic na teh stavbah (člen 2509 civilnega zakonika).
Za preostali del Francije se vpis opravi v registru nepremičnin (fichier immobilier), ki je centraliziran sistem za vodenje informacij ter vključuje osebne spise in evidence stavb, vodijo pa ga službe za vpis nepremičnin (services de la publicité foncière).
V skladu s točko 3 člena 28 odloka št. 55-22 z dne 4. januarja 1955 je vpis obvezen za notarsko overjene izjave, sestavljene za ugotovitev prenosa ali ustanovitve stvarnih pravic na nepremičninah zaradi smrti.
V skladu s točko 6 člena 69 odloka z dne 14. oktobra 1955 se področje uporabe notarsko overjene izjave razširja na:
- pravico do zakonitega užitka, ki je preživelemu zakoncu podeljena s členom 767 civilnega zakonika,
- prenose stvarnih pravic na nepremičninah, ki izhajajo iz donacij med zakoncema v korist preživelega, bodisi s predporočno pogodbo bodisi med trajanjem zakonske zveze,
- dodelitev stvarnih pravic na nepremičninah, ki koristijo preživelemu zakoncu in izhajajo iz določb predporočne pogodbe, ki vsakemu od njiju dodeljuje neenaka deleža v skupnem premoženju, v skladu s členi 1520 in naslednjimi civilnega zakonika.
V skladu s členom 33 odloka št. 55-22 z dne 4. januarja 1955 je rok za izpolnitev te formalnosti štiri mesece od dneva, ko je bila notarska pomoč zahtevana. Nasledniki so lahko odgovorni v skladu s prvim pododstavkom člena 30-4 navedenega odloka, če se notarska pomoč zahteva več kot šest mesecev po smrti ali, kadar se zaradi poznejšega dogodka spremeni dedni red, zapuščina ali pravica do sprejema ali odpovedi dediščini, več kot šest mesecev po tem dogodku.
Listino mora pri službi za vpis nepremičnin deponirati notar, ki jo je sestavil.
Vpis se izvede z vključitvijo listine v register objav za akte o ustanovitvi, ugotovitvene akte ali akte o prenosu pravic.
3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?
Po vpisu se dedič lastninske pravice šteje za zakonitega imetnika in je upravičen do enakega varstva kot prvotni imetnik pred katerim koli drugim upravičencem, ki svoje pravice ni vpisal.
V skladu s francoskim splošnim pravom vpis v zemljiško knjigo tretjim osebam omogoča, da so obveščene na podlagi načela prostega dostopa do registra nepremičnin, kot je določeno v členu 2449 civilnega zakonika, in da rešujejo spore glede stvarnih pravic na nepremičninah. Ne ustvarja stvarne pravice na nepremičnini, temveč je le nujni pogoj za izvršljivost listin proti tretjim osebam.
Nevpis prenosov ali vzpostavitev stvarnih pravic na nepremičninah zaradi smrti se ne kaznuje z neizvršljivostjo proti tretjim osebam, razen zasebnih volil, v nasprotju z listinami ali odločbami, ki vključujejo prenose ali vzpostavitev stvarnih pravic med živimi.
Kazen neizvršljivosti se ne more uporabiti, ker se šteje, da pokojnika nasledijo univerzalni pravni nasledniki ali pravni nasledniki (continuation de la personne du défunt). Tretje osebe zato ne morejo šteti, da je zapustnik še vedno imetnik pravice, zato ne morejo prezreti tega prenosa ali ustanovitve. V Alzaciji in Mozeli so učinki vpisa podobni učinkom francoskega splošnega prava, čeprav je treba opozoriti na nekatere posebnosti:
- predmet vpisa niso listine, temveč pravice,
- namen vpisa pravic je uveljavljanje proti tretjim osebam (člen 38 zakona z dne 1. junija 1924),
- za vpisane pravice velja domneva točnosti, saj jih pregleda zemljiškoknjižni sodnik. Dokazno breme torej nosi stranka, ki izpodbija vpisane pravice.
Na Mayottu se z vpisom stavbe v zemljiško knjigo izda listina o lastništvu, ki potrjuje status lastnika. Z vpisom stvarnih pravic na nepremičninah v zemljiško knjigo postanejo te pravice izvršljive proti tretjim osebam.
Ta pravila so zakonsko določena.
4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?
V francoskem pravu ni posebnega pravila ali postopka za prilagoditev stvarne pravice, ki v francoskem pravu ni priznana.