1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?
Po nemškem pravu vse premoženje zapustnika (tj. vse pravice in obveznosti) z njegovo smrtjo preide na dediča. Če ima zapustnik več dedičev, postane zapuščina v skladu s členom 2032 civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch) njihovo skupno premoženje. Iz dedovanja ne izhajajo nove stvarne pravice. Volila in navodila zapustnika o delitvi zapuščine učinkujejo samo v obligacijskem pravu.
Izkušnje od začetka veljavnosti uredbe EU o dedovanju kažejo, da lahko zlasti omejitve razpolaganja povzročajo težave zaradi določb nemškega prava v zvezi s predhodnim in naknadnim dedovanjem (Vor- und Nacherbfolge) (členi 2100 do 2146 civilnega zakonika). V okviru tega postopka zapustnik imenuje več zaporednih dedičev, pri čemer ena oseba (Nacherbe) postane dedič šele z naknadnim dedovanjem, potem ko je bila prej dedič druga oseba (Vorerbe). Vendar pa naknadni dedič že s smrtjo zapustnika pridobi pravico, ki zagotavlja upravičenost v prihodnosti (Anwartschaftsrecht). Pravica, ki zagotavlja upravičenost v prihodnosti, je pravno varovan položaj, ki nastane v primerih pridobitve, ki zajemajo več dejanj, kadar prvi upravičenec ne more več enostransko preprečiti, da bi drugi upravičenec pozneje pridobil to lastnino (Eigentumserwerb). Pravica, ki zagotavlja upravičenost v prihodnosti, v civilnem zakoniku ni izrecno urejena. Zaradi izčrpnega seznama stvarnih pravic (numerus clausus v stvarnem pravu) je zato ni mogoče opredeliti kot tako pravico. Vendar pa predstavlja subjektivno pravico s stvarnim učinkom.
Predhodno in naknadno dedovanje vključuje številne omejitve in obveznosti za predhodnega dediča, zlasti omejitve njegovih pravic razpolaganja. Razpolaganja z zemljišči niso veljavna v okviru naknadnega dedovanja, če vplivajo na pravice naknadnega dediča (člen 2113(1) civilnega zakonika). Enako velja za neodplačna razpolaganja (člen 2113(2) civilnega zakonika). Zapustnik pa lahko predhodnega dediča z razpolaganjem za primer smrti izvzame iz nekaterih od teh omejitev. „Izvzeti predhodni dedič“ lahko nato proda premoženje in uporabi izkupiček. Izvzetje iz prepovedi dajanja daril v skladu s členom 2113(2) civilnega zakonika ni mogoče. Če se premoženje proda, mora torej prodajna cena ustrezati tržni vrednosti. Omejitve razpolaganja v okviru naknadnega dedovanja se morajo vpisati v nemško zemljiško knjigo.
2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?
Po nemškem pravu vse pravice zapustnika z njegovo smrtjo samodejno preidejo na dediča ali skupnost dedičev, ne da bi bilo treba te pravice (vključno s pravicami, pri katerih je vpis obvezen) v ta namen vpisati v register. Kar zadeva pravice, pri katerih je vpis obvezen, vpisi v ustrezne registre (zemljiška knjiga, poslovni register) s pridobitvijo dediščine niso več točni in jih je treba popraviti. V ta namen je treba dedovanje dokazati z uradnimi ali overjenimi listinami ali evropskim potrdilom o dedovanju. Popravek z vpisom dediča ali skupnosti dedičev v zemljiško knjigo je pogoj za določene poznejše posle (npr. obremenitev podedovanega zemljišča). Vpis v poslovni register na splošno ni pogoj za veljavnost poznejših poslov, temveč je le podlaga za dobroverni učinek registra.
Tudi omejitve razpolaganja, ki so povezane s predhodnim in naknadnim dedovanjem, ter pravica naknadnega dediča, ki zagotavlja upravičenost v prihodnosti, nastanejo neposredno s smrtjo zapustnika. Vendar pa se predhodno in naknadno dedovanje vpišeta v zemljiško knjigo, da se prepreči dobroverna pridobitev brez obremenitev s strani tretjih oseb (vpis naknadnih dedičev, člen 51 zakonika o zemljiški knjigi (Grundbuchordnung)). Vsako izvzetje predhodnega dediča se prav tako vpiše v zemljiško knjigo.
Če imajo posamezni dediči oziroma volilojemniki na podlagi zakona ali razpolaganja za primer smrti (obligacijski) zahtevek glede določenega premoženja, se lastništvo nad tem premoženjem prenese nanje s pogodbo z dediči, vse pravice v zvezi z nepremičninami pa je treba vpisati v zemljiško knjigo na podlagi javnih ali javno overjenih listin ali evropskega potrdila o dedovanju.
3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?
Vpis stvarnih pravic, ki zaradi dedovanja preidejo na dediča ali skupnost dedičev, ima zgolj deklarativen učinek. Vendar pa je podlaga za dobro vero tretjih oseb in nujen za določene poznejše posle.
4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?
Stvarne pravice, ki jih nemško pravo ne pozna, se načeloma v skladu z zakonom prilagodijo podobnim nemškim pravnim institutom na podlagi člena 31 Uredbe (EU) št. 650/2012 (uredba EU o dedovanju). Nemško pravo ne določa posebnih postopkovnih pravil za prilagoditev stvarnih pravic.