A. Kje bo potekalo sojenje?
Sojenje bo potekalo v prostorih krajevno pristojnega sodišča. Kraj sojenja se lahko v primeru resne grožnje javnemu redu spremeni.
B. Ali se predmet obtožbe lahko spremeni? Kakšne so moje pravice do obveščenosti v tem primeru?
Predmet obtožbe se ne sme spremeniti. Obtožena oseba ali njen zagovornik ima pravico vpogledati v obtožnico in dokumente o preiskavi.
C. Kakšne so moje pravice v zvezi z navzočnostjo na obravnavi?
i. Ali je navzočnost na sodišču obvezna? Ali je odsotnost v sodnem postopku dovoljena? Pod kakšnimi pogoji?
Obtožena oseba mora biti osebno navzoča na obravnavi ter lahko imenuje tudi odvetnika, ki jo bo zastopal v prekrškovnih in kazenskih postopkih.
ii. Kako je z upravičenostjo do tolmača ali prevedenih dokumentov?
Če osumljena oseba, obtožena oseba ali priča ne govori grščine ali je ne razume dovolj dobro, da bi lahko bila zaslišana, je treba v vsaki fazi kazenskega postopka brez odlašanja zagotoviti tolmačenje. Tolmačenje je po potrebi na voljo za komunikacijo med obtoženimi osebami in njihovimi zagovorniki v vseh fazah kazenskega postopka.
(iii) Ali imam pravico do odvetnika?
V primeru kaznivih dejanj mora predsednik sodišča imenovati zagovornika za tiste obtožene osebe, ki nimajo zagovornika. Sodnik za mladoletnike mora ravnati enako v primerih, v katerih je mladoletnik obtožen storitve dejanja, ki bi se, če bi bil polnoleten, štelo za kaznivo dejanje. Obtožene osebe ne smejo zavrniti zastopanja po zagovorniku, ki ga imenuje predsednik sodišča. V primerih, v katerih je bil imenovan več kot en zagovornik, pa lahko vložijo utemeljen predlog, s katerim sodišče prosijo, da razveljavi imenovanje le enega zagovornika, medtem ko ga bodo ostali še naprej zastopali.
(iv) Katere postopkovne pravice moram poznati (npr. navzočnost osumljencev pred sodiščem)?
V primerih, ko odsotna priča ne more nastopiti na sodišču, se na sodišču prebere njeno pričanje pod prisego v fazi predhodne obravnave, če je obtožena oseba ali njen zagovornik, ki jo zastopa, dal svoje izrecno soglasje za to v izjavi, ki se vnese v zapisnik.
D. Možne kazni
Zaporna kazen je začasna. Če je izrecno določena z zakonom, pa je izjemoma dosmrtna. Začasna zaporna kazen ni daljša od petnajstih let ali krajša od petih let. Pripor ni daljši od petih let ali krajši od desetih dni. Če ni določeno drugače, delo v splošno korist ni daljše od 720 ur ali krajše od 100 ur. Denarne kazni ne smejo biti višje od: (a) 90 dnevnih zneskov, če je denarna kazen edina glavna kazen ali pa se naloži v povezavi s kaznijo dela v splošno korist; (b) 180 dnevnih zneskov, če je denarna kazen naložena v povezavi s kaznijo odvzema prostosti, in (c) 360 dnevnih zneskov, če je denarna kazen naložena kumulativno s kaznijo odvzema prostosti. Če posebne določbe ne določajo drugače, posamezni dnevni znesek ne sme znašati manj kot 1 EUR ali več kot 100 EUR.