1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?
Kadar mora sodišče ali drug organ v eni državi članici Evropske unije v civilni ali gospodarski zadevi vročiti sodno ali zunaj sodno listino naslovniku, ki ima prebivališče v drugi državi članici oziroma pravni osebi ali državnem organu, ki ima sedež na območju druge države članice, bo vročitev listin stranki realiziralo na podlagi Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev).V Republiki Sloveniji so za izvrševanje zaprosil za vročitev listin pristojna okrožna sodišča. Vročitev listin naslovniku v Republiki Sloveniji se opravi v skladu s slovenskim pravnim redom.
2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?
Pravila vročanja v zadevah, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP).
Slovenski pravni sistem pozna dve obliki vročanja, in sicer navadno vročitev po 140. in 141. členu ZPP ter osebno vročitev po 142. členu ZPP. Osebno se vročajo tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena ZPP ter vabilo stranki na pripravljalni narok. Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost, sicer pa se vročajo z navadno vročitvijo.
3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?
Skladno s 132. členom ZPP se lahko listine naslovnikom na območju Republike Slovenije vročijo na naslednji način: po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom.
Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročitev opravi po detektivu ali izvršitelju, ki ga predlaga stranka. Stroške take vročitve založi predlagatelj take vročitve. Minister, pristojen za pravosodje, določi pravila postopanja detektivov in izvršiteljev, kadar opravljajo vročanje po tem odstavku, njihovo nagrado ter vsebino sporočil pri vročanju in vročilnic.
4 Poizvedbe o naslovu
Sodišča, pristojna za izvršitev zaprosila za vročitev, imajo dostop do podatkovne zbirke registra prebivalstva in lahko na lastno pobudo ali na zaprosilo prosečega sodišča pridobivajo informacije o naslovih, kadar naslov, naveden v zaprosilu za vročanje, ni točen ali ni znan.
4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj
Da.
4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?
Podatke o sedežu pravnih oseb je mogoče pridobiti na spletni strani AJPES (Poslovni register Slovenije) https://www.ajpes.si/O_AJPES. Podatki o naslovih fizičnih oseb niso prosto dostopni.
4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj
Sodišča, pristojna za izvršitev zaprosila za vročitev, imajo dostop do podatkovne zbirke registra prebivalstva in lahko na lastno pobudo ali na zaprosilo prosečega sodišča pridobivajo informacije o naslovih, kadar naslov, naveden v zaprosilu za vročanje, ni točen ali ni znan.
5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?
Sodišča v Republiki Slovenije listine tujega sodišča praviloma vročajo tako, da stranko, ki ji je treba vročiti listino, vabijo na sodišče, kjer ji podajo pravni pouk, da listine, ki ni prevedena v slovenski jezik, stranka ni dolžna sprejeti.
Državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom, odvetnikom in notarjem se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu.
Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno.
Načine in postopek osebne in navadne vročitve urejajo določila 132. do 144. člena ZPP.
6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?
Skladno s 132. členom ZPP lahko stranka sodišču v domačem sodnem postopku sporoči, da želi vročitev pisanj po varni elektronski poti v varen elektronski predal ali na naslov za vročanje po varni elektronski poti, registriran v informacijskem sistemu sodstva, katerega naslov navede v vlogi. Navedeni naslov je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke. Če stranka pisanje vloži v elektronski obliki, se šteje, dokler ne sporoči drugače, da želi vročanje po varni elektronski poti.
Državnim organom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem, stečajnim upraviteljem in drugim osebam, za katere tako določa zakon, se v domačih sodnih postopkih vroča po varni elektronski poti. Organi in te osebe morajo v informacijskem sistemu sodstva registrirati svoj varni elektronski predal ali naslov za vročanje po varni elektronski poti.
Vročanje po varni elektronski poti je (od 30. marca 2026 dalje) podprto v vseh civilnih sodnih postopkih pred sodišči splošne pristojnosti na prvi stopnji (pravdni postopki, zapuščinski postopki, nepravdni postopki, kot npr. postopki za ureditev družinskih razmerij in postopki za ureditev osebnih stanj).
Če sodišče ugotovi, da vročitev po varni elektronski poti ni mogoča, vroči pisanje v fizični obliki in navede razlog za tako vročitev.
6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?
Glejte odgovor na vprašanje 6.
6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj
Slovenija ni določila dodatnih pogojev, saj vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe v nacionalni zakonodaji ni omogočeno.
7 Nadomestna vročitev
7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?
V primeru pisanj, ki se ne vročajo osebno
Če vročitev po 140. členu ZPP (vročitev pisanj, naslovniku oz. odraslim članom gospodinjstva, vročitev na delovnem mestu oziroma v nastanitvenem objektu) ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja (141/I člen ZPP).
Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje (141/II člen ZPP).
O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo (141/III člen ZPP).
Če subjektu iz tretjega odstavka 139. člena ZPP (državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom, odvetnikom in notarjem in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register) ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev opravi na način iz 141. člena, s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register (141/IV člen ZPP).
V primeru pisanj, ki se vročajo osebno
Če vročitev po 140. členu ZPP (vročitev pisanj naslovniku oz. odraslim članom gospodinjstva, vročitev na delovnem mestu oziroma v nastanitvenem objektu) ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.
O vročitvi, ki je bila opravljena na zgornji način, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.
7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?
V primeru pisanj, ki se ne vročajo osebno
V primeru, da je bilo pisanje puščeno v nabiralniku, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše.
V primeru, da je bilo pisanje pritrjeno na vratih, ker oseba nima poštnega nabiralnika, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču.
V primeru pisanj, ki se vročajo osebno
Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi »po pooblastilu«. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, to je na zadnji dan tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.
7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?
V primeru pisanj, ki se ne vročajo osebno
V primeru, da se pisanje pusti v predalčniku, vročevalec na vročilnici in na pisanju navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše.
V primeru, da je bilo pisanje pritrjeno na vratih, ker oseba nima poštnega nabiralnika, vročevalec na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše.
V primeru pisanj, ki se vročajo osebno
V primeru, da se pisanje pusti v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, vročevalec na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.
7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?
Kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma tisti, ki bi bil pisanje zanj po ZPP dolžan sprejeti, brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje; šteje se, da je s tem vročitev opravljena (144/I. člen ZPP).
V primeru iz sedmega odstavka 142. člena ZPP (tj. ko uslužbenec pošte ob dvigu pisanja izroči naslovniku vsa sodna pisanja, ki se vročajo osebno, pa jih ta noče sprejeti, se šteje, da je odklonil sprejem pisanja), se na vročilnici zapišejo dan, ura in razlog odklonitve sprejema, pisanje pa se pusti v poštnem predalu ali v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena (144/II. člen ZPP).
8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)
Skladno z 18. členom Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) se lahko vročanje sodnih pisanj osebam, ki so v drugi državi članici, opravi neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom s potrdilom o prejemu ali na enakovreden način.
8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?
V skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o poštnih storitvah - ZPSto-2 (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15) se priporočene poštne pošiljke vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena pošiljka vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk.
8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?
Če priporočene poštne pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu niti naslovniku niti kateremu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk, pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka (tretji odstavek 41. člena ZPSto-2). Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku, določenem v obvestilu, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju (četrti odstavek 41. člena ZPSto-2).
8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?
Rok za prevzem poštnih pošiljk v Sloveniji je v skladu s Splošnimi pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve 15 dni. Poštni uslužbenec naslovniku pusti obvestilo, da lahko v roku 15 dni na določenem poštnem uradu prevzame pošiljko. Če naslovnik pošiljke v tem roku ne prevzame, se to zabeleži in se pošiljka vrne pošiljatelju.
9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?
Potrdilo o vročitvi listin (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema, če pa je naslovnik državni organ, organ samoupravnih lokalnih skupnosti, pravna oseba, podjetnik posameznik, odvetnik ali notar, lahko prevzemnik datum prejema odtisne s štampiljko ali datirko in potrdi s štampiljko naslovnika. Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. člena ZPP, se na vročilnici navede dan, ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku, in dan, ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti (149/I. člen ZPP).
10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?
Če je bila listina vročena v nasprotju s pravili o vročanju, predstavlja tovrstna kršitev bistveno kršitev pravdnega postopka, ki jo lahko stranka uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper odločbo, izdano v takem postopku.
Če sodišče v pritožbenem postopku ugotovi, da stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, izdano v postopku, v katerem je bila storjena bistvena kršitev postopka. Prvostopno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izpeljati postopek brez kršitev, torej ponovno vročiti listino, skladno s veljavnimi pravili o vročanju v državi naslovnika listin.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (139/VI člen ZPP).
11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?
Odločitev se lahko izpodbija v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zoper sodbo sodišča.
12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice
Vročitve listin praviloma ni treba plačati, razen če sodišče na zahtevo stranke v domačem postopku odredi, da se vročitev opravi po detektivu ali izvršitelju, ki ga predlaga stranka. V tem primeru mora predlagatelj take vročitve založiti stroške vročitve, pri čemer pa stroške postopka na koncu postopka nosi stranka, ki izgubi v postopku, oziroma obe stranki, vsaka sorazmerno s svojim uspehom v pravdi.Kar zadeva vročitev pisanj iz tujine, velja, da za vročitev pisanj s strani pristojnega slovenskega sodišča praviloma ni treba plačati stroškov vročanja, z izjemo stroškov vročanja po detektivu ali izvršitelju, če je tak način vročanja zaprošen.