1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?
Vročitev procesnega akta pomeni izročitev pisanja prejemniku na način, ki mu omogoča, da pisanje pravočasno prouči in tako izvrši ali zaščiti svoje pravice. V poglavju 34 zakonika o civilnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik) je določenih več načinov vročanja, med njimi tudi vročanje s priporočeno pošto, elektronsko vročanje, vročanje po izvršilnem organu, vročanje zastopniku prejemnika, vročanje procesnega akta s pošiljanjem in z javno objavo v publikaciji Ametlikud Teadaanded (uradne objave). Procesni akt se šteje kot vročen, če je bil postopek izročitve pisanja izveden v skladu z zakonom in zabeležen na način, ki je za to določen.
2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?
V skladu s členom 306(5) zakonika o civilnem postopku mora sodišče strankam v postopku vročiti naslednja pisanja: tožbo, pritožbo in njuna dopolnila, vabila, sodne odločbe, odločbe o zaključku postopka ter vse druge procesne akte, določene z zakonom.
3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?
Sodišče lahko procesne akte vroči elektronsko prek namenskega informacijskega sistema. Sodišče opravi vročitev procesnih aktov po poklicnem izvajalcu poštnih storitev, izvršilnem organu, varnostniku sodišča ali drugem pristojnem uslužbencu sodišča v skladu z notranjimi pravili sodišča. Pisanje se lahko vroči tudi na drug z zakonom določen način. Stranka v postopku, ki je vložila pisanje, ki ga je treba vročiti, ali ki zahteva vročitev drugega procesnega akta, lahko sodišče neodvisno zaprosi za vročitev takega pisanja. Stranka v postopku lahko procesne akte vroči le po izvršilnem organu. V takih primerih se vročitev in zabeleženje vročitve opravita pod enakimi pogoji kot takrat, kadar sodišče vroči pisanje po izvršilnem organu. Sodišče oceni, ali se lahko šteje, da je bil procesni akt vročen.
4 Poizvedbe o naslovu
Estonija je izbrala mehanizem iz člena 7(1), točka (c), Uredbe, tj. zagotavljanje podrobnih informacij prek evropskega portala e-pravosodje o tem, kako najti naslove oseb, ki jim je treba vročiti pisanje.
4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj
Zaprošeni organ, ki je ministrstvo za pravosodje (Justiitsministeerium) ali sodišče, poleg obstoječih podatkov tudi preveri naslov osebe v registru prebivalstva (Rahvastikuregister) ali v poslovnem registru (Äriregister).
Sodišča obravnavajo mednarodna zaprosila za vročitev pisanja, tj. sodišča morajo narediti vse, da ugotovijo naslov zadevne osebe.
4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?
Naslovi pravnih oseb, podružnic tujih družb in enoosebnih družb so na voljo v poslovnem registru. Te informacije so na voljo brezplačno. Podatke o naslovu fizične osebe je mogoče dobiti na podlagi uradnega zaprosila za pridobitev podatkov iz registra prebivalstva. V poizvedbi mora biti utemeljen pravni interes, da se lahko upravljavec podatkov odloči, ali je posredovanje zadevnih informacij upravičeno. Če obstaja pravni interes, je za obravnavo vloge za posredovanje podatkov iz registra prebivalstva treba plačati državno takso v višini 15 EUR na niz osebnih podatkov.
4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj
Estonija je izbrala mehanizem iz člena 7(1), točka (c), uredbe, tj. zagotavljanje podrobnih informacij prek evropskega portala e-pravosodje o tem, kako najti naslove oseb, ki jim je treba vročiti pisanje.
5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?
Odločitev o načinu vročanja običajno sprejme organ, ki vodi postopek. Vendar morajo sodišča pisanja primarno vročati elektronsko prek javnega informacijskega sistema za obdelavo e-vlog, prek katerega ima stranka v postopku dostop do vseh procesnih aktov o svoji zadevi, ali po elektronski pošti. Z uporabo elektronskih kanalov sodišče prihrani pri stroških pošiljanja, uporaba elektronskega vročanja pa se stalno povečuje. Če se sodišče ne odloči za elektronsko vročanje, bo poskusilo z alternativnimi načini, kot so vročitev po pošti, vročitev s sodnim kurirjem in vročitev na druge načine, določene z zakonom.
6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?
Elektronsko vročanje je dovoljeno v vseh postopkih in vsem naslovnikom.
V členu 3111 zakonika o civilnem postopku je določeno, da se procesni akti vročijo elektronsko prek določenega informacijskega sistema tako, da se strankam v postopku pošlje obvestilo, da je pisanje na voljo v informacijskem sistemu. Sodišče da vse procesne akte, vključno s sodnimi odločbami, takoj na voljo strankam v postopku prek informacijskega sistema, ne glede na to, kako so pisanja strankam vročena. V informacijski sistem se je mogoče prijaviti le z osebno izkaznico za avtentikacijo. Procesni akt se šteje kot vročen, ko ga prejemnik odpre v informacijskem sistemu ali ko v njem potrdi prejem, ne da bi pisanje odprl. Enako velja, kadar to stori druga oseba, ki ji je prejemnik dodelil dostop do svojih pisanj v informacijskem sistemu. Informacijski sistem samodejno zabeleži vročitev pisanja.
Če ni mogoče pričakovati, da bo lahko prejemnik uporabljal informacijski sistem za vročanje procesnih aktov, ali če je vročanje pisanj prek informacijskega sistema tehnično nemogoče, lahko sodišče procesne akte vroči elektronsko tudi na drug način. V takem primeru se šteje, da je bilo pisanje vročeno, ko prejemnik potrdi prejem procesnega akta pisno, po telefaksu ali elektronsko. Potrditev mora vsebovati datum prejema pisanja in podpis prejemnika ali njegovega zastopnika. Potrditev v elektronski obliki mora biti opremljena z digitalnim podpisom pošiljatelja ali biti poslana na drug varen način, ki omogoča ugotovitev istovetnosti pošiljatelja in časa pošiljanja, razen če sodišče nima razlogov za dvom, da je potrditev brez digitalnega podpisa poslal prejemnik ali njegov zastopnik. Potrditev v elektronski obliki se lahko sodišču pošlje po elektronski pošti, če sodišče pozna elektronski naslov prejemnika in je mogoče domnevati, da nepooblaščene osebe nimajo dostopa do njega, in tudi če je sodišče v isti zadevi že pošiljalo pisanja na ta elektronski naslov ali če je stranka v postopku svoj elektronski naslov sodišču razkrila sama. Potrditev je treba sodišču poslati brez odlašanja. Sodišče lahko stranko v postopku ali njenega zastopnika kaznuje zaradi kršitve te obveznosti.
Procesni akti se odvetnikom, notarjem, izvršilnim organom, stečajnim upraviteljem in državnim ali lokalnim državnim agencijam lahko vročijo na neelektronski način le, če za to obstaja dober razlog.
6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?
V skladu s členom 19(1) uredbe o vročanju pisanj lahko sodišče procesne akte prejemniku vroči elektronsko po elektronski pošti.
6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj
V skladu z estonskim pravom se šteje, da je bil procesni akt prejemniku vročen po elektronski pošti, če prejemnik potrdi njegov prejem. Potrditev mora vsebovati datum prejema pisanja in podpis prejemnika ali njegovega zastopnika. Potrditev v elektronski obliki mora biti opremljena z digitalnim podpisom pošiljatelja ali biti poslana na drug varen način, ki omogoča ugotovitev istovetnosti pošiljatelja in časa pošiljanja, razen če sodišče nima razlogov za dvom, da je potrditev brez digitalnega podpisa poslal prejemnik ali njegov zastopnik. Potrditev v elektronski obliki se lahko sodišču pošlje po elektronski pošti, če sodišče pozna elektronski naslov prejemnika in je mogoče domnevati, da nepooblaščene osebe nimajo dostopa do njega, in tudi če je sodišče v isti zadevi že pošiljalo pisanja na ta elektronski naslov ali če je stranka v postopku svoj elektronski naslov sodišču razkrila sama. Prejemnik mora sodišču nemudoma poslati potrditev. Sodišče lahko stranko v postopku ali njenega zastopnika kaznuje zaradi kršitve te obveznosti.
7 Nadomestna vročitev
7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?
Člen 322(1) zakonika o civilnem postopku določa, da če prejemnik procesnega akta ni dosegljiv doma, se pisanje šteje kot vročeno, če je izročeno osebi, ki je stara vsaj 14 let in živi s prejemnikom ali služi prejemnikovi družini. V odstavku 2 istega člena je določeno, da se procesni akt namesto prejemniku lahko vroči tudi stanovanjskemu združenju, ki upravlja večstanovanjsko stavbo, kjer je prejemnik doma ali kjer ima družba sedež, upravniku pripadajočega zemljišča ali najemodajalcu prejemnika. Prav tako se pisanje lahko vroči delodajalcu prejemnika ali drugi osebi, za katero prejemnik opravlja storitve po pogodbi. V odstavku 3 je določeno, da se procesni akt šteje kot vročen prejemniku tudi, če je vročen prejemnikovemu zastopniku na enega od načinov, določenih v odstavkih 1 in 2 istega člena. Člen 322(4) zakonika o civilnem postopku določa, da se pisanje šteje kot vročeno osebi, ki služi v obrambnih silah, prestaja zaporno kazen ali dalj časa biva v zdravstveni ustanovi ali podobni instituciji, tudi če je pisanje izročeno vodji ustanove ali nekomu, ki ga ta pooblasti, razen če zakon določa drugače.
Člen 323 zakonika o civilnem postopku določa, da se pisanje, ki se vroča fizični osebi, ki se ukvarja z gospodarsko ali poklicno dejavnostjo in ki med rednim delovnim časom ni dosegljiva v poslovnih prostorih ali ni zmožna prevzeti pisanja, lahko izroči tudi zaposlenemu, ki je običajno prisoten v poslovnih prostorih prejemnika, ali osebi, ki običajno opravlja storitve za prejemnika na podobni pogodbeni podlagi. V odstavku 2 je določeno, da enako velja za vročanje pisanj pravnim osebam, upravnim agencijam, notarjem in izvršilnim organom ter v primeru vročitve pisanja prejemnikovemu zastopniku ali kateri koli drugi osebi, ki se ji pisanje lahko vroči namesto prejemniku.
V primerih iz členov 322 in 323 zakonika o civilnem postopku se šteje, da pisanje ni vročeno, če je namesto prejemniku vročeno osebi, ki v sodnem postopku nastopa kot nasprotna stranka prejemnika.
V členu 326(1) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se procesni akt, ki ga ni mogoče vročiti, ker ga ni mogoče oddati na domu ali v poslovnih prostorih prejemnika ali njegovega zastopnika, lahko šteje kot vročen, če se pusti v domačem hišnem predalčniku ali hišnem predalčniku poslovnih prostorov ali na podobnem mestu, ki ga prejemnik ali njegov zastopnik uporablja za prejemanje pošte in ki v običajnih okoliščinah ščiti pisanje pred vremenskimi vplivi. Procesni akt se lahko na tak način vroči stanovanjskemu združenju, ki upravlja večstanovanjsko stavbo, kjer je prejemnik doma ali ima poslovne prostore, upravniku skupne lastnine ali prejemnikovemu najemodajalcu, ter prejemnikovemu delodajalcu ali drugi osebi, za katero prejemnik opravlja storitve na podlagi pogodbe, le če pisanja ni mogoče vročiti prejemniku ali njegovemu zastopniku osebno. V odstavku 2 tega člena je določeno, da je pisanje dovoljeno vročiti na način, določen v odstavku 1 istega člena, le če so bili poskusi za osebno vročitev procesnega akta prejemniku storjeni vsaj dvakrat v razmiku treh dni in ob bistveno različnem času dneva ter če procesnega akta prav tako ni bilo mogoče vročiti drugi osebi, ki se nahaja na domu ali v poslovnih prostorih, v skladu s členom 322(1) ali členom 323 zakonika o civilnem postopku.
V členu 327 zakonika o civilnem postopku je določeno, da se vročitev procesnega akta lahko opravi tudi z oddajo na določeno mesto. V členu 217(1) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se lahko pisanje, pod pogoji iz člena 326 zakonika, odda tudi na poštni urad, občino ali mestni organ, pristojen na kraju, kjer se opravlja vročitev pisanja, ali v pisarno okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za kraj vročitve pisanja.
V členu 317(1) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se na podlagi sodne odločbe stranki v postopku procesni akt lahko vroči z javno objavo, če:
- naslov stranke v postopku ni prijavljen v registru ali oseba ne prebiva na naslovu, ki je prijavljen v registru, sodišče pa na noben drug način ne more ugotoviti naslova osebe ali njenega prebivališča, ter pisanja ni mogoče izročiti zastopniku osebe ali osebi, ki je pooblaščena za sprejem pisanja, ali na kakršen koli drug način, določen v tem členu;
- se domneva, da je vročitev pisanja v drugi državi, v skladu s pogoji, nemogoča;
- pisanja ni mogoče vročiti, ker je kraj vročitve dom ekstrateritorialne osebe.
Procesni akt se lahko stranki v postopku, ki je pravna oseba, na podlagi sodne odločbe vroči z javno objavo, če elektronska vročitev in vročitev s priporočeno pošto na poštni naslov, vpisan v register pravnih oseb, nista bili uspešni. Če je pravna oseba uradniku za vpise navedla estonski naslov osebe iz člena 24 trgovinskega zakonika, je treba poskusiti pisanje vročiti tudi na ta naslov, preden se javno vroči.
V členu 317(3) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se v publikaciji Ametlikud Teadaanded objavi izvleček iz pisanja, ki se javno vroča. Sodišče, ki odloča o zadevi, lahko odloči, da se izvleček objavi tudi v drugih publikacijah.
Sodišče lahko zavrne vročitev procesnega akta z javno objavo, če je domnevni namen, da se sodna odločba prizna ali izvrši v tuji državi, taka javna objava pa bi verjetno povzročila, da sodna odločba ne bi bila priznana ali izvršena.
7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?
Če se pisanje vroči v skladu s členoma 322 in 323 zakonika o civilnem postopku, se šteje, da je bilo vročeno, ko je bilo vročeno osebi, ki ji je treba pisanje vročiti v skladu z istimi določbami.
Če se pisanje vroča tako, da se pusti v hišnem predalčniku v skladu s členom 326 zakonika o civilnem postopku, se šteje, da je vročeno, ko se pusti v hišnem predalčniku.
Če se pisanje vroča z oddajo v skladu s členom 327(3) zakonika o civilnem postopku, se šteje, da je vročeno, ko pretečejo trije dnevi, odkar je bilo pisno obvestilo iz odstavka 2 istega člena oddano ali poslano. Datum vročitve se navede na kuverti pisanja.
V primeru javne vročitve se šteje, da je procesni akt vročen po 15 dneh od objave izvlečka v publikaciji Ametlikud Teadaanded (člen 317(5) zakonika o civilnem postopku). Sodišče, ki odloča o zadevi, lahko določi daljši rok za to, da se pisanje šteje za vročeno. V takem primeru se rok objavi hkrati z javno vročitvijo pisanja.
7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?
V členu 327(2) zakonika o civilnem postopku je določeno, da če se procesni akt vroči z oddajo, se na naslovu prejemnika pusti ali se tja pošlje pisno obvestilo o tem. Če to ni mogoče, se obvestilo pritrdi na vrata doma, poslovnih prostorov ali kraja prebivališča prejemnika, ali se izroči osebi, ki živi v bližini, da ga izroči prejemniku. V obvestilu mora biti jasno navedeno, da oddano pisanje pošilja sodišče in da se bo pisanje štelo kot vročeno takoj, ko bo oddano, ter da lahko od navedenega dne naprej začnejo teči procesni roki.
7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?
Člen 325 zakonika o civilnem postopku določa, da če oseba zavrne sprejem pisanja brez dobrega razloga, se šteje, da je pisanje osebi vročeno takrat, ko je oseba zavrnila sprejem pisanja. V takem primeru se pisanje pusti na domu ali v poslovnih prostorih prejemnika ali v njegovem hišnem predalčniku. Če na naslovu ni prostorov ali hišnega predalčnika, se pisanje vrne sodišču.
8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)
8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?
V skladu s členom 3161(5) zakonika o civilnem postopku, ki zajema izvajanje Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta, ter v skladu s to uredbo se pisanje v Estoniji vroča po postopku, ki je v zakoniku o civilnem postopku določen za vročanje procesnih aktov. Pisanja se ne smejo vročati z javno objavo.
V členu 313(2) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se lahko procesni akt ob vročitvi izroči osebi, ki ni prejemnik, le v primerih, določenih v delu VI zakonika o civilnem postopku. Ta oseba mora pisanje ob prvi priložnosti izročiti prejemniku in lahko sprejem pisanja za izročitev prejemniku zavrne le, če dokaže, da pisanja prejemniku ne bo mogla izročiti. Osebi je treba pojasniti obveznost izročitve pisanja prejemniku. Pisanje se šteje kot vročeno ne glede na to, ali je bilo to pojasnjeno ali ne.
V skladu z Uredbo (EU) št. 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta je torej mogoče uporabiti tudi načine vročanja, opisane v točki 7, ki so določeni v členih 322 in 323 zakonika o civilnem postopku.
Člen 322(1) zakonika o civilnem postopku določa, da če prejemnik procesnega akta ni dosegljiv doma, se pisanje šteje kot vročeno, če je izročeno osebi, ki je stara vsaj 14 let in živi s prejemnikom ali služi prejemnikovi družini. V odstavku 2 istega člena je določeno, da se procesni akt namesto prejemniku lahko vroči tudi stanovanjskemu združenju, ki upravlja večstanovanjsko stavbo, kjer je prejemnik doma ali kjer ima družba sedež, upravniku pripadajočega zemljišča ali najemodajalcu prejemnika. Prav tako se pisanje lahko vroči delodajalcu prejemnika ali drugi osebi, za katero prejemnik opravlja storitve po pogodbi. V odstavku 3 je določeno, da se procesni akt šteje kot vročen prejemniku tudi, če je vročen prejemnikovemu zastopniku na enega od načinov, določenih v odstavkih 1 in 2 istega člena. Člen 322(4) zakonika o civilnem postopku določa, da se pisanje šteje kot vročeno osebi, ki služi v obrambnih silah, prestaja zaporno kazen ali dalj časa biva v zdravstveni ustanovi ali podobni instituciji, tudi če je pisanje izročeno vodji ustanove ali nekomu, ki ga ta pooblasti, razen če zakon določa drugače.
Člen 323 zakonika o civilnem postopku določa, da se pisanje, ki se vroča fizični osebi, ki se ukvarja z gospodarsko ali poklicno dejavnostjo in ki med rednim delovnim časom ni dosegljiva v poslovnih prostorih ali ni zmožna prevzeti pisanja, lahko izroči tudi zaposlenemu, ki je običajno prisoten v poslovnih prostorih prejemnika, ali osebi, ki običajno opravlja storitve za prejemnika na podobni pogodbeni podlagi. V odstavku 2 je določeno, da enako velja za vročanje pisanj pravnim osebam, upravnim agencijam, notarjem in izvršilnim organom ter v primeru vročitve pisanja prejemnikovemu zastopniku ali kateri koli drugi osebi, ki se ji pisanje lahko vroči namesto prejemniku.
8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?
V drugem stavku člena 3161(5) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se pri vročanju pisanj v skladu z Uredbo (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta ne sme uporabiti javna objava.
Procesni akt je mogoče vročiti z oddajo v hišni predalčnik v skladu s členom 326 zakonika o civilnem postopku ali z oddajo na določeno mesto v skladu s členom 327 zakonika o civilnem postopku.
V členu 326(1) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se procesni akt, ki ga ni mogoče vročiti, ker ga ni mogoče oddati na domu ali v poslovnih prostorih prejemnika ali njegovega zastopnika, lahko šteje kot vročen, če se pusti v domačem hišnem predalčniku ali hišnem predalčniku poslovnih prostorov ali na podobnem mestu, ki ga prejemnik ali njegov zastopnik uporablja za prejemanje pošte in ki v običajnih okoliščinah ščiti pisanje pred vremenskimi vplivi. Procesni akt se lahko na tak način vroči stanovanjskemu združenju, ki upravlja večstanovanjsko stavbo, kjer je prejemnik doma ali ima poslovne prostore, upravniku skupne lastnine ali prejemnikovemu najemodajalcu, ter prejemnikovemu delodajalcu ali drugi osebi, za katero prejemnik opravlja storitve na podlagi pogodbe, le če pisanja ni mogoče vročiti prejemniku ali njegovemu zastopniku osebno. V odstavku 2 tega člena je določeno, da je pisanje dovoljeno vročiti na način, določen v odstavku 1 istega člena, le če so bili poskusi za osebno vročitev procesnega akta prejemniku storjeni vsaj dvakrat v razmiku treh dni in ob bistveno različnem času dneva ter če procesnega akta prav tako ni bilo mogoče vročiti drugi osebi, ki se nahaja na domu ali v poslovnih prostorih, v skladu s členom 322(1) ali členom 323 zakonika o civilnem postopku.
V členu 327 zakonika o civilnem postopku je določeno, da se vročitev procesnega akta lahko opravi tudi z oddajo na določeno mesto. V členu 217(1) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se lahko pisanje, pod pogoji iz člena 326 zakonika, odda tudi na poštni urad, občino ali mestni organ, pristojen na kraju, kjer se opravlja vročitev pisanja, ali v pisarno okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za kraj vročitve pisanja.
Kadar je treba procesne akte vročiti s potrdilom o prejemu v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta, je vprašljivo, ali je vročitev, ki se uporablja v primerih iz členov 326 in 327 zakonika o civilnem postopku, sprejemljiva.
8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?
V členu 6(1) zahtev glede pošiljanja priporočenih pošiljk in zavarovanih pošiljk v okviru splošne poštne službe, odobrenih z uredbo št. 57 ministra za gospodarske zadeve in komunikacije z dne 22. junija 2006, je določeno, da se prejemniku pošiljke, če ob vročitvi ni dosegljiv na naslovu svojega prebivališča ali na kraju vročitve, pusti obvestilo najbližje pošte s pojasnilom, da je bila vročitev opravljena.
Če procesnega akta ni mogoče vročiti, ker prejemnik ni prisoten ali iz katerega koli drugega razloga, se upoštevajo navodila, ki jih je pošiljatelj navedel v obvestilu o dostavi, procesni akt pa se lahko shrani na poštnem uradu za 15 ali 30 koledarskih dni v skladu z rokom, ki ga izbere pošiljatelj (če pošiljatelj ne izbere obdobja hrambe, se pošiljka hrani 15 dni). Pošiljatelj lahko podaljša rok hrambe procesnega akta. Če prejemnik v obdobju hrambe ne prevzame procesnega akta, se pisanje ob koncu roka vrne pošiljatelju. Obvestilo o hrambi se pošlje prejemniku z besedilnim sporočilom, na elektronski naslov ali v hišni predalčnik (glej pogoje za vročanje procesnih aktov podjetja AS Eesti Post).
9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?
V členu 306(2) zakonika o civilnem postopku je določeno, da mora vročitev procesnega akta izpolniti formalne zahteve, ki jih določa zakon, in biti dokumentirana na način, ki je za to določen. V členu 307(4) zakonika o civilnem postopku je določeno, da je treba v sodni spis vpisati, da je bil procesni akt, ki ga je treba vročiti, odposlan. V členu 3111 zakonika o civilnem postopku je določeno, da za to določeni informacijski sistem samodejno zabeleži vročitev procesnega akta (glej opis vročitve prek informacijskega sistema v točki 6). Člen 313 zakonika o civilnem postopku določa, da se vročitev pisanja s priporočeno pošto potrdi z obvestilom o dostavi. Če je pisanje poslano z navadno pošto ali po telefaksu, se šteje, da je vročeno, če prejemnik sodišču pošlje potrditev prejema pisanja z dopisom ali po telefaksu ali elektronsko, pri čemer način izbere prejemnik. Potrditev mora vsebovati datum prejema pisanja in podpis prejemnika pisanja ali njegovega zastopnika. V členu 315(5) zakonika o civilnem postopku je določeno, da se pripravi obvestilo o dostavi procesnega akta v zvezi z vročitvijo sodnega pisanja po izvršilnem organu, uslužbencu sodišča ali drugi osebi ali ustanovi. Po vročitvi je treba obvestilo o dostavi brez odlašanja vrniti sodišču.
Če se procesni akt vroča v skladu s členom 3141 zakonika o civilnem postopku s pošiljanjem po pošti, se v spisu naredi zaznamek o tem, kje in kdaj je bilo pisanje ali obvestilo o tem, da je pisanje na voljo, poslano, razen če se pošiljanje v informacijskem sistemu, oblikovanem v ta namen, zaznamuje samodejno.
10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?
V členu 307(3) zakonika o civilnem postopku je določeno, da če je pisanje doseglo stranko v postopku, ki ji je bilo pisanje treba vročiti ali ki bi se ji pisanje lahko vročilo v skladu z zakonom, vendar vročitve ni mogoče dokazati, ali če je bil postopek vročitve, kot ga določa zakon, kršen, se šteje, da je bilo pisanje vročeno stranki v postopku šele, ko je dejansko doseglo prejemnika.
V primeru vročitve s priporočeno pošto v skladu s členom 313 zakonika o civilnem postopku lahko sodišče odloči, da se obvestilo o dostavi, ki ne ustreza formalnim zahtevam, določenim v odstavkih 3 in 4 istega člena, šteje kot sprejemljivo za namen vročitve, če je taka vročitev kljub temu zanesljivo zabeležena v obvestilu o dostavi. Če sodišče procesnega akta ne more šteti kot vročenega, ker izvajalec poštnih storitev pisanja ni pravilno vročil, lahko sodišče izvajalcu poštnih storitev odda procesni akt za ponovno vročitev, in sicer brez dodatnih stroškov za sodišče. Primeri nepravilne vročitve pisanja zajemajo neizkoriščenost vseh možnosti, ki so določene v zakoniku o civilnem postopku, ob vročitvi procesnega akta s priporočeno pošto, izročitev procesnega akta osebi, ki ji v skladu z določbami tega člena pisanje ne bi smelo biti izročeno, neupoštevanje zahtev iz člena 326 zakonika o civilnem postopku glede vročitve procesnega akta tako, da se pusti v hišnem predalčniku, ali člena 327 zakonika o civilnem postopku glede vročitve procesnega akta z oddajo na določeno mesto, ali nepravilno sestavljen dokaz o vročitvi, kar pomeni, da vročitve ni mogoče šteti za opravljeno.
11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?
V estonskem pravu ni takega pravnega sredstva.
12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice
Stroški poštnih storitev, ki se plačajo v Estoniji, ne spadajo med stroške postopka, tj. vročanje procesnih aktov v nacionalnih sodnih postopkih je na splošno brezplačno, razen če se zahteva vročitev po izvršilnem organu.
Če se procesna pisanja vročajo po izvršilnem organu, znaša taksa izvršilnega organa za vročitev procesnih aktov v skladu s členom 48(2) zakona o izvršilnih organih 40 EUR, če se pisanja lahko vročijo naslovniku ali njegovemu zakonitemu zastopniku:
- na naslovu ali z uporabo telekomunikacijskih podatkov, ki so bili vneseni v register prebivalstva, ali na elektronskem naslovu isikukood@eesti.ee (isikukood – osebna identifikacijska koda);
- na naslovu, vnesenem v register samozaposlenih oseb ali pravnih oseb v Estoniji, ali z uporabo telekomunikacijskih podatkov, ki so v informacijskem sistemu navedenega registra.
V odstavku 3 je določeno, da če procesnega akta ni bilo mogoče vročiti, čeprav je izvršilni organ naredil vse, kar je bilo potrebno in razumno mogoče za vročitev pisanja v skladu s postopkom, kot ga določa zakon, ima izvršilni organ pravico zahtevati plačilo takse v višini 40 EUR, tako da izda odločbo o taksi izvršilnega organa in načinu vročanja, v kateri je navedeno, katere ukrepe je sprejel za vročitev pisanja. V primerih, ki niso zajeti v odstavkih 2 in 3, znaša taksa, ki jo je treba plačati izvršilnemu organu za vročitev procesnih aktov, 70 EUR.
Če je oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, pravno zavezana prijaviti svoj naslov ali kontaktne podatke v register prebivalstva ali v estonski register samozaposlenih ali pravnih oseb in te obveznosti ne izpolni (tudi če so podatki, vneseni v register, zastareli ali netočni iz katerega koli drugega razloga) in zato procesnega akta na podlagi takih podatkov ni bilo mogoče vročiti, 35 EUR od takse 70 EUR, ki jo je treba plačati na podlagi odločbe o taksi izvršilnega organa, plača oseba, ki prosi za izvedbo dejanja, 35 EUR pa oseba, ki naj bi se ji pisanje vročilo.
Če izvršilni organ do roka, ki ga določi sodišče, ne stori vsega, kar je potrebno in razumno mogoče za vročitev pisanja v skladu s postopkom, določenim v zakonu, ter procesnega akta ni bilo mogoče vročiti, izvršilni organ ni upravičen do plačila, vsa predplačila pa mora vrniti.
Znesek poštnih stroškov, ki jih mora plačati sodišče, temelji na ceniku ponudnika storitev, saj fiksna taksa na zakonodajni ravni ni bila določena. Cena je odvisna od teže pošiljke, kraja vročitve itd.
Stranka v postopku mora plačati vročitev procesnega akta v tujini v skladu s cenikom ponudnika poštnih storitev. Stroški vročanja in posredovanja procesnih aktov v tujo državo ter vročanja in posredovanja takih pisanj ekstrateritorialnemu državljanu Republike Estonije so del posebnih stroškov obravnave zadeve v smislu člena 143 zakonika o civilnem postopku. Stranka v postopku, ki je vložila predlog, vnaprej plača posebne stroške obravnave zadeve v obsegu, ki ga določi sodišče, razen če sodišče ne odloči drugače. Končno odgovornost za kritje stroškov postopka nosi oseba, ki nosi stroške postopka na podlagi sodne odločbe. Stroške tožbe nosi stranka, ki v zadevi ni uspela. Kadar se obravnava vloga za vročitev sodnih pisanj na podlagi zaprosila, se plača državna taksa v višini 50 EUR. Državna taksa se lahko plača z bančnim nakazilom na kateri koli bančni račun ministrstva za finance: SEB Pank – številka bančnega računa EE571010220229377229 (SWIFT: EEUHEE2X), Swedbank – številka bančnega računa EE062200221059223099 (SWIFT: HABAEE2X), Luminor Bank – številka bančnega računa EE221700017003510302 (SWIFT: RIKOEE22), LHV Pank – številka bančnega računa EE567700771003819792 (BIC/SWIFT: LHVBEE22).
Več informacij je na voljo v: zakoniku o civilnem postopku.