Skip to main content

Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Flag of Finland
Finska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
(in civil and commercial matters)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročanje pisanj“ pomeni uradno seznanitev posamezne fizične ali pravne osebe na preverljiv in zakonsko predpisan način. Namen pravil o vročanju pisanj je zagotoviti, da se pisanja zanesljivo vročijo zadevni osebi in da je taka vročitev preverljiva.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Pisanja, ki se vročijo, so po navadi pisanja v zvezi s sodnim postopkom, kot so sodni pozivi in vabila pričam. Dokazljiva vročitev se lahko zahteva tudi za pisanja, ki se ne nanašajo na sodne postopke, kot so oporoke.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

V sodnih postopkih je za vročanje pisanj na splošno odgovorno sodišče. Na zahtevo zadevne stranke lahko sodišče tej stranki zaupa odgovornost za vročanje pisanj, če meni, da za to obstajajo ustrezni razlogi.

V drugih primerih je za vročanje pisanj odgovorna stranka, v interesu katere se pisanja vročajo.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Da. Sodni izvršitelji okrožnih sodišč (käräjäoikeus) imajo dostop do podatkovnega sistema o prebivalstvu, kjer lahko preverijo posodobljene podatke o naslovih.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Storitev poizvedovanja o naslovih (osoitepalvelu) omogoča iskanje posodobljenih naslovov skoraj vseh oseb s stalnim prebivališčem na Finskem. Informacije, ki jih zagotavlja storitev, temeljijo na podatkih iz informacijskega sistema o prebivalstvu, ki ga vodi urad za digitalizacijo in prebivalstvo (Digi- ja väestötietovirasto).

Naslovi se iščejo na podlagi imena in priimka osebe. Slednji je lahko prejšnji ali sedanji priimek osebe. Pri iskanju se lahko uporabijo filtri, kot so starost osebe, datum rojstva in trenutna ali prejšnja občina prebivališča.

Zagotovljeni so naslovi posameznih, v celoti identificiranih oseb, ki so dopolnile 15 let in ki niso odrekle dovoljenja za pridobitev naslova.

Storitev poizvedovanja o naslovih v finščini: telefon: 0600 0 1000

Storitev poizvedovanja o naslovih v švedščini: telefon: 0600 0 1001

Storitvi sta na voljo vsak dan med 8. in 22. uro.

Storitev stane 2,50 EUR/minuto, vendar ji je treba prišteti še lokalno omrežno tarifo/mobilno tarifo ter lokalno omrežno/mobilno tarifo za čakanje na klic (1,98 EUR/minuto do 16. maja 2020).

Storitev je mogoče poklicati samo iz Finske.

Poizvedbe o naslovu se lahko uradu za digitalizacijo in prebivalstvo pošljejo tudi po elektronski pošti. V finščini, švedščini ali angleščini se pošljejo na e-naslov vtj-todistus@dvv.fi. Poizvedbe je mogoče poslati tudi pisno na naslov urada za digitalizacijo in prebivalstvo, PL 123, 00531 Helsinki. Storitev se zaračuna. V poizvedbi je treba navesti namen uporabe naslova.

Finski urad za patente in prijave (Patentti- ja rekisterihallitus – PRH) in finska davčna uprava (Verohallinto) ponujata skupno storitev na spletnem naslovu https://www.ytj.fi/, ki omogoča iskanje poslovnih podatkov družb in korporacij. Storitev je na voljo v finščini, švedščini in angleščini. Več informacij je na voljo na spletnih naslovih https://www.prh.fi/fi/index.html (v finščini), https://www.prh.fi/sv/index (v švedščini) in https://www.prh.fi/en/index.html (v angleščini).

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

V skladu s členom 3 zakonika o sodnem postopku (Oikeudenkäymiskaari; 4/1734), ki določa, da je za vročanje pisanj v sodnih postopkih odgovorno sodišče, se pisanja v glavnem vročajo po pošti. Pismo se lahko pošlje kot priporočena pošiljka s povratnico. Lahko pa se pošlje tudi neposredno na posameznikov dom. V takih primerih je pismu priložena vročilnica, ki jo mora naslovnik podpisati in vrniti sodišču. Pisanja v zvezi s sodnim postopkom, razen sodnih pozivov in prvega poziva k odgovoru na tožbo, se lahko vročijo tudi s pošiljanjem po navadni pošti na naslov, ki ga je zadevna stranka sporočila sodišču. Pisanje, ki je bilo naslovniku poslano po navadni pošti, se šteje za vročeno sedmi dan po odpremi.

V skladu s členom 4 zakonika o sodnem postopku (4/1734) se lahko pisanja vročijo po sodnem izvršitelju, če vročitev po pošti najverjetneje ne bi bila uspešna.

V skladu s členom 2 zakonika o sodnem postopku (4/1734) lahko sodišče s soglasjem zadevne stranke tej zaupa odgovornost za vročanje pisanj, če meni, da za to obstajajo upravičeni razlogi. V takih primerih sodišče zadevno stranko uradno obvesti o roku za vročitev pisanj in za pošiljanje vročilnice sodišču. V skladu s členom 4 zakonika o sodnem postopku (4/1734) se pisanja v takih primerih vročijo po sodnem izvršitelju.

V skladu s členom 4 zakonika o sodnem postopku (4/1734) lahko pisanja, če je sodišče odgovornost za vročanje pisanj zaupalo zadevni stranki, ki jo zastopa odvetnik ali javni pravni svetovalec, naslovniku osebno vroči tudi njen odvetnik ali javni pravni svetovalec. V takih primerih naslovnik s podpisom vročilnice potrdi prejem pisanj. Ta način vročanja ni dovoljen v kazenskih zadevah.

Pisanja, razen tistih v zvezi s sodnim postopkom, se po sodnem izvršitelju vročijo na zahtevo organa ali posameznika.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

V skladu s členom 11(3) zakonika o sodnem postopku (4/1734) se lahko pisanje, če je za vročanje pisanj odgovorno sodišče ali tožilstvo, vroči tako, da se zadevni stranki pošlje elektronsko na način, ki ga določi naslovnik, če je mogoče domnevati, da bo naslovnik seznanjen s pisanjem in bo vročilnico vrnil v roku.

V skladu s členom 11(3b) zakonika o sodnem postopku (4/1734) se lahko pisanja vročijo tudi po telefonu, če je za vročanje pisanj odgovorno sodišče ter če se zadeva nanaša na prejem določenega zneska, ponovno vzpostavitev upravljanja, ureditev razmer ali prisilno izselitev in tožnik navede, da po njegovem mnenju ne gre za pravdno zadevo. Zahteva se tudi, da je vročitev po telefonu primerna, če ustreza obsegu in vrsti zadevnega pisanja, ter da je naslovnik seznanjen z zadevnim pisanjem in nedvoumno razume pomen opravljene vročitve. Ko se vročitev opravi po telefonu, je treba pisanje po pošti ali z elektronskimi sredstvi takoj poslati na naslov, ki ga je navedel naslovnik, razen če to iz posebnih razlogov očitno ni potrebno. Predloži se tudi dokazilo, da je bila vročitev opravljena po telefonu.

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje o vročanju pisanj z elektronskimi sredstvi.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

Ne.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

V skladu s členom 7 zakonika o sodnem postopku (4/1734) lahko sodni izvršitelj, če poskuša osebi s stalnim prebivališčem na Finskem vročiti pisanje, vendar ne najde ne osebe ne nikogar drugega, ki bi bil pooblaščen za sprejem vročenih pisanj v imenu navedene osebe, in če se lahko glede na okoliščine domneva, da se zadevna oseba izogiba vročitvi pisanj, vročitev opravi tako, da pisanja izroči enemu od članov istega gospodinjstva, ki je dopolnil 15 let, ali, če naslovnik pisanj vodi podjetje, enemu od zaposlenih v njegovem podjetju. Če ni mogoče najti nobene od navedenih oseb, se lahko vročitev opravi tako, da se pisanja predajo lokalni policiji.

Če se uporabi postopek iz prvega odstavka, mora sodni izvršitelj uradno obvestilo o tem poslati na naslov naslovnika, ki so mu bila pisanja vročena. Vročitev se šteje za opravljeno na datum odpošiljanja uradnega obvestila v smislu drugega odstavka.

V kazenskih zadevah sodnega poziva obtožencu ni mogoče vročiti po postopku iz tega odstavka.

V skladu s členom 9 zakonika o sodnem postopku (4/1734) je sodišče, če ni mogoče pridobiti informacij o tem, kje je naslovnik, odgovorno za vročitev pisanj z javnim naznanilom. V kazenskih zadevah sodnega poziva obtožencu ni mogoče vročiti z javnim naznanilom.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Glej odgovor na vprašanje 7.1.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Glej odgovor na vprašanje 7.1.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če naslovnik na pošti ne prevzame vročenih pisanj in vročilnice ali zavrne prevzem vročenih pisanj, poslanih z vročilnico, se zahtevek vrne pošiljatelju. V takih primerih se šteje, da vročitev ni bila opravljena (glej na primer sklep 50:1997 vrhovnega sodišča (korkein oikeus)). Če je bilo pisanje, ki ga je treba vročiti, poslano neposredno na naslovnikov dom, se prav tako šteje, da vročitev ni bila opravljena, če naslovnik sodišču ne vrne podpisane vročilnice.

Naslovnik lahko prevzem pisanj, ki se vročajo po sodnem izvršitelju, zavrne samo, če so izpolnjeni nekateri pogoji, navedeni v zakonodaji. Naslovnik lahko med drugim zavrne prevzem vročenih pisanj, če pisanja niso v finščini ali švedščini ali v drugem jeziku, ki ga razume. (Na primer: zakon o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Laki kansainvälisestä oikeusavusta rikosasioissa) ali zakon o mednarodni pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Laki kansainvälisestä oikeusavusta sekä tuomioiden tunnustamisesta ja täytäntöönpanosta siviili- ja kauppaoikeuden alalla)). Če naslovnik neupravičeno zavrne prevzem vročenih pisanj, se pisanja kljub temu štejejo za vročena.

Če obstajajo pravni razlogi za zavrnitev vročitve pisanj, sodni izvršitelj pisanja vrne. V takih primerih sodni izvršitelj na vročilnico napiše, da je naslovnik zavrnil vročitev pisanj, in navede razloge za tako zavrnitev.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Če se na Finsko pošljejo pisanja po pošti s potrdilom o prejemu, se ta pisanja zadržijo na pošti, naslovniku pa se pošlje obvestilo, naj tam prevzame pošiljko. Ta pisanja lahko na pošti prevzame samo naslovnik ali njegov pooblaščenec. Pisanja se lahko izročijo tudi izključno naslovniku osebno, če tako zahteva predlagatelj vročitve.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če naslovnik ne prevzame pisanj na pošti, se vrnejo pošiljatelju.

V takih primerih lahko pošiljatelj pisanja in predlog za njihovo vročitev pošlje okrožnemu sodišču (käräjäoikeus), ki je krajevno pristojno glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika. Po prejemu predloga poskušajo sodni izvršitelji okrožnega sodišča pisanja vročiti naslovniku osebno.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Pošta naslovniku pošlje obvestilo, naj pri njih prevzame pošiljko. V obvestilu je naveden tudi datum, do katerega mora naslovnik prevzeti pisanja.

Pošta hrani pisanja do konca tedna njihovega prispetja in še dodatna dva (2) polna koledarska tedna.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Sodni izvršitelj predloži dokazilo o vročitvi pisanj. Vročilnica se predloži tudi pri vročanju pisanj po pošti.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če pisanja niso bila vročena pravilno in zadevna stranka ne nastopi pred sodiščem ali ne vloži pisnega odgovora, ki se od nje zahteva, je treba pisanja znova vročiti. Ponovna vročitev pa ni potrebna, če gre za manjšo nepravilnost.

Če zadevna oseba trdi, da vročitev ni bila pravilna, se postopek v zadevi prekine, razen če gre za manjšo nepravilnost in to ni potrebno.

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Pravno sredstvo je pritožba v glavni zadevi.

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

Vročitev pisanj po sodnem izvršitelju in vročilnica staneta 85 EUR. Pristojbina se ne plača, če je za vročitev pisanj odgovorno sodišče.

Vročitev pisanj na podlagi vloge za pravno pomoč iz tujine je brezplačna.

Prijavi tehnično/vsebinsko težavo ali pošlji povratne informacije o tej strani