1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?
Pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi pomeni, da se pisanja v civilnih in gospodarskih zadevah vročijo vsem strankam v postopku.
V točkah 6 do 8 prvega odstavka člena 4 uredbe o pisarniškem poslovanju (Uredba o uredskom poslovanju) (Narodne novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 7/09) je določeno, da je lahko tako pisanje vloga ali akt.
— Vloga je pisanje, s katerim stranka sproži postopek, dopolni ali spremeni vlogo ali drug pravni zahtevek ali se takemu zahtevku odpove.
V členu 14 zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (NN št. 53/91, 91/92, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 84/08, 96/08, 123/08, 57/11, 148/11 – prečiščeno besedilo, 25/13, 89/14 – odločba ustavnega sodišča, 70/19 in 80/22; v nadaljnjem besedilu: ZPP) je določeno, da če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih stranke opravijo zunaj naroka pisno, na naroku pa ustno.
V členu 106 ZPP je določeno, da se vloge – pritožbe, odgovori na pritožbe, pravna sredstva in druge izjave, predlogi in sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave –, vložijo v pisni obliki.
Vloge so torej pisanja, s katerimi stranke in drugi udeleženci v postopku opravljajo procesna dejanja.
— Akt je pisanje, s katerim organ odloči o predmetu postopka, odgovori na vlogo stranke ali odredi, prekine ali dokonča neko uradno dejanje ter uradno komunicira z drugimi organi ali pravnimi osebami z javnimi pooblastili.
Vročanje pisanj, kot je opredeljeno v zakonu, je način, kako morajo pristojni organi in osebe naslovnikom omogočiti dostop do vsebine pisanj, naslovljenih nanje. To je pomembno, saj če stranka ni prejela pisanja in je bila zato kršena njena pravica do izjave, to vsekakor predstavlja bistveno kršitev določb o civilnem postopku in stranki omogoča vložitev izrednih pravnih sredstev.
Vročitev tožbe tožencu je tudi nujni pogoj za začetek pravdnega postopka, ki se začne, ko je pravno dejanje vročeno tožencu.
V skladu s tem se za vročanje pisanj uporabljajo posebni predpisi, saj je to nujna zahteva v pravdnih postopkih, ki izhaja iz načela pravice strank do izjave. To pomeni, da je treba strankam omogočiti dostop do informacij o kraju in času pravdnega postopka ter dejanskem stanju v zadevi. Poleg tega se pritožbeni postopek ne more začeti, če pritožba ni vročena tožencu v skladu z veljavnimi predpisi. Vročitev pisanja je pomembna tudi, ker v nekaterih primerih rok, v katerem lahko stranke opravijo procesno dejanje (odgovor na tožbo, pritožba), začne teči z vročitvijo pisanja, kar pomeni, da je treba v sodnih postopkih narediti vse, da se naslovnik seznani z vsebino pisanja, ki se mu vroča (načelo pravne varnosti ter načelo ustnosti in pisnosti). Pisanje se šteje za pravilno vročeno le, če so bili upoštevani predpisi o vročitvi pisanj.
2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?
Tožbe, plačilne naloge, sodbe in druge sodne odločbe, zoper katere je mogoča posebna pritožba in zoper katere je mogoče vložiti pravno sredstvo, je treba zadevni stranki vročiti osebno; enako velja za druga pisanja, če je tako določeno v zakonu ali če sodišče meni, da je potrebna posebna previdnost, npr. kadar so identifikacijski dokumenti vključeni v izvirnik ali iz katerega koli drugega razloga (prvi odstavek člena 142 ZPP).
3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?
Poglavje 11 ZPP vsebuje določbe o vročanju pisanj.
Če vročitev ni opravljena po pošti, mora vročevalec na zahtevo osebe, ki se ji pisanje vroča, dokazati, da je pooblaščena oseba. Izjemoma je treba pisanje vročiti elektronsko prek informacijskega sistema ali na druge ustrezne načine, in sicer državnim organom, državnemu tožilstvu, odvetnikom, notarjem, sodnim izvedencem, sodnim ocenjevalcem, sodnim tolmačem, stečajnim upraviteljem, pooblaščencem, zastopnikom sindikatov, pooblaščencem v stečajnem postopku, likvidatorjem, posebnim skrbnikom, zaposlenim v centru za posebno skrbništvo (Centar za posebno skrbništvo), ter pravnim osebam in fizičnim osebam, ki opravljajo registrirano dejavnost, v sporih, ki se nanašajo na navedeno dejavnost.
Osebe, ki jih vročevalec iz prvega odstavka tega člena najde na kraju vročitve, morajo na njegovo zahtevo dokazati svojo istovetnost.
Vročevalec je pooblaščen, da po potrebi zaprosi za pomoč policije pri ugotavljanju identitete osebe na kraju vročitve in pri opravljanju drugih dejavnosti v zvezi z vročanjem pisanj. S tem povezani stroški se vključijo v stroške postopka.
Osebe, ki morajo uporabljati elektronsko komunikacijo in še niso zaprosile za dostop do informacijskega sistema za elektronsko komunikacijo s sodišči ali jim ta še ni bil odobren, bodo prvo pisanje od sodišča prejele po pošti, skupaj z obvestilom, da se bodo vsa nadaljnja pisanja v postopku do odobritve takega dostopa vročala z objavo na elektronski oglasni deski sodišč. Šteje se, da je bilo pisanje vročeno, ko se izteče osmi dan od objave na elektronski oglasni deski sodišč.
Vročitev prvega pisanja po pošti osebam, ki morajo uporabljati elektronsko komunikacijo in niso zaprosile za dostop do informacijskega sistema za elektronsko komunikacijo s sodišči ali jim ta še ni bil odobren, se opravi na naslovu, navedenem v tožbi. Če je vročitev na naslovu, navedenem v tožbi, neuspešna, se bo opravila na naslovu registriranega sedeža navedene osebe, če se ta naslov razlikuje od naslova, navedenega v tožbi. Če je vročitev na naslovu, navedenem v sodnem postopku, ali na naslovu registriranega sedeža neuspešna, se bo opravila z objavo pisanja na elektronski oglasni deski sodišč. Šteje se, da je bilo pisanje vročeno, ko se izteče osmi dan od objave na elektronski oglasni deski sodišč.
Na zahtevo stranke, ki izjavi, da je pripravljena nositi stroške, lahko sodišče z odločbo, zoper katero se ni mogoče pritožiti, odredi, naj se vročitev pisanja zaupa notarju. Namesto notarja lahko to nalogo opravi notarski pomočnik, notarski svetovalec ali notarski pripravnik.
Če se toženec in tožnik pred vložitvijo tožbe pri sodišču pisno dogovorita, da se lahko pisanja, ki se nanašajo spor, na katerega se nanaša tak dogovor, tožencu vročijo na določenem naslovu ali po določeni osebi v Republiki Hrvaški, se tožba in druga sodna pisanja v postopku na predlog tožnika tožencu vročajo na navedenem naslovu ali po navedeni osebi. Če vročitev ni mogoča, sodišče odredi, da se odtlej vsa pisanja tožencu vročajo z objavo na oglasni deski sodišča.
Sodišče lahko strankam odredi, da pisanja pošiljajo neposredno druga drugi s priporočeno pošto s potrdilom o prejemu ali na drug način, s katerim se dokazuje vročitev, razen če morata obe stranki ali njuna zastopnika ali pravni zastopniki vloge vedno predložiti v elektronski obliki v skladu s členom 106a navedenega zakona. Če se na zahtevo osebe in po odobritvi predsednika sodišča vročitev tej osebi opravi na sodišču, se pisanje, ki ga sodišče naslovi na to osebo, odda v predalčnik v prostoru, ki ga v ta namen določi sodišče. Vročitev opravi sodni uradnik.
Pisanja, ki se vročajo v predalčniku, ne smejo biti dostopna osebam, ki se jim pisanja vročajo, dokler te ne podpišejo potrdila o prejemu pisanja. Pisanja je treba vročiti v zapečatenih ovojnicah, ki se uporabljajo za vročitev po pošti. Pri prevzemu pisanj je treba prevzeti vsa pisanja v predalčniku.
Na vsakem pisanju, ki se vroča na način, določen v prvem odstavku tega člena, mora biti naveden datum, ko je bilo oddano v predalčnik naslovnika.
V primeru iz prvega odstavka tega člena morajo osebe iz prvega odstavka tega člena pisanje iz predalčnika prevzeti v osmih dneh na način, določen v drugem in tretjem odstavku tega člena. Če pisanja v navedenem roku ne prevzamejo, se objavi na oglasni deski sodišča. Šteje se, da je bilo pisanje vročeno, ko se izteče osmi dan od objave na oglasni deski sodišča.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se lahko vročitev opravi na drug z zakonom določen način, namesto z uporabo predalčnika.
Če predsednik sodišča ugotovi, da oseba, ki ji je bila odobrena vročitev z uporabo predalčnika v prostoru, ki ga je v ta namen določilo sodišče, pisanj ne prevzema redno ali je poskušala zlorabiti ta način vročitve, prekliče odobritev za tako vročanje.
Predsednik vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (Vrhovni sud Republike Hrvatske) lahko pooblasti le eno od več sodišč določene stopnje in vrste s sedežem na območju pristojnosti okrožnega sodišča (županijski sud) za opravljanje vročitev z uporabo predalčnika v prostoru, ki ga v ta namen določi sodišče. Vabila vojaškemu osebju, pripadnikom policije ter osebam, ki so zaposlene v kopenskem, rečnem, pomorskem in zračnem prometu, se vročajo po njihovem poveljstvu ali neposrednem predstojniku. Po potrebi se jim lahko na ta način vročajo tudi druga pisanja.
Kadar se pisanje vroča osebam ali ustanovam v tujini ali tujcem, ki uživajo imunitetno pravico, se vročitev opravi po diplomatski poti, če v mednarodni pogodbi ali ZPP (člen 146) ni določeno drugače. Če je treba vročitev opraviti državljanu Republike Hrvaške v tujini, se lahko opravi po pristojnem konzularnem ali diplomatskem predstavniku Republike Hrvaške, ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji državi. Taka vročitev je veljavna le, če je naslovnik pripravljen sprejeti pisanje.
Vročitev osebam, ki jim je odvzeta prostost, se opravi po upravi zapora, kazenske ustanove ali vzgojnega zavoda.
V nekaterih primerih se lahko vročitev osebam, navedenim v členih 141 in 142 ZPP (fizičnim osebam, ki ne opravljajo registrirane dejavnosti, in fizičnim osebam, ki opravljajo registrirano dejavnost, vendar se spor ne nanaša na tako dejavnost), ponovno opravi tako, da se pisanje objavi na oglasni deski sodišča.
4 Poizvedbe o naslovu
4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj
Če se je naslov osebe, na katero je pisanje naslovljeno in ki ji je treba pisanje vročiti na zaprosilo tujega pristojnega organa, spremenil in zato pisanja ni mogoče vročiti, mora hrvaško sodišče v skladu s členom 143 ZPP poskušati opraviti vročitev pisanja na naslovu, kjer ima oseba na Hrvaškem prijavljeno prebivališče, kot izhaja iz evidence ministrstva za notranje zadeve Republike Hrvaške.
Če se predloži dokaz o obstoju pravnega interesa, se lahko pri policijski upravi vloži vloga za posredovanje informacij o stalnem ali začasnem prebivališču naslovnika v pravdnem postopku.
4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?
Sodni register gospodarskih družb v Republiki Hrvaški je brezplačna javna storitev, ki tujim pravosodnim organom in/ali strankam v sodnih postopkih omogoča, da vse potrebne informacije o hrvaških družbah brezplačno pridobijo na naslednjem spletnem naslovu.
Naslovi fizičnih oseb niso javno dostopni, dostopni so le prek ministrstva za notranje zadeve Republike Hrvaške.
4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj
V hrvaški zakonodaji ni določeno, kako naj sodišča obravnavajo zaprosila, poslana v skladu z Uredbo Sveta (ES) 2020/1784 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. Iz prakse pa izhaja, da se hrvaška sodišča ustrezno odzivajo na zaprosila tujih pravosodnih organov za pridobivanje informacij o trenutnem naslovu osebe, prejeta v skladu z Uredbo Sveta (ES) 2020/1784.
5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?
V praksi se pisanje običajno vroča po pošti, po pooblaščenem sodnem uradniku ali prek sistema elektronske komunikacije. Drugi načini vročitve vključujejo vročitev po pristojnem upravnem organu, notarju ali neposredno na sodišču oziroma po elektronski poti v skladu s posebnim zakonom. V nekaterih primerih je pisanja mogoče vročiti tudi z objavo na elektronski oglasni deski sodišča.
6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?
Vročanje pisanj po telefonu, telefaksu ali elektronski pošti je dovoljeno v primerih, navedenih v petem odstavku člena 193 ZPP in sedmem odstavku člena 321 ZPP (obvestilo drugostopenjskega sodišča prvostopenjskemu sodišču, da je bilo o pritožbi že odločeno, in obvestilo prvostopenjskega sodišča drugostopenjskemu sodišču o tem, da je pritožba umaknjena ali da stranki nameravata skleniti sodno poravnavo).
V členu 495 ZPP, ki ureja postopke pred gospodarskimi sodišči (trgovački sudovi), je določeno, da je mogoče v nujnih primerih datum naroka določiti po telefonu, telegramu ali elektronski poti v skladu s posebnim zakonom ali na druge primerne načine. Če o določitvi naroka ne obstaja noben drug pisni dokaz, se o tem naredi uradni zaznamek.
V členu 507o ZZP je določeno, da se lahko obrazci v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2007 in druge zahteve ali izjave predložijo kot vloge po telefaksu ali elektronski poti. Minister, pristojen za pravosodne zadeve, mora za predložitev pisanj po telefaksu ali elektronski poti izdati poseben pravilnik, v katerem določi tudi začetek njegove uporabe. Tak pravilnik še ni bil izdan, zato niso izpolnjeni tehnični pogoji za uporabo te vrste komunikacije.
Člen 106a ZZP ureja komunikacijo po elektronski poti.
Vloge se lahko vložijo v elektronski obliki prek informacijskega sistema.
Vloga v elektronski obliki se podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s posebnimi predpisi. Vloga v elektronski obliki, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, se šteje za lastnoročno podpisano.
Datum, na katerega je vlagatelj vloge prejel potrdilo informacijskega sistema o prejetju, se šteje za datum, na katerega je bila vloga predložena sodišču, na katero je naslovljena.
Če vloga, predložena v elektronski obliki, ni primerna za obravnavo na sodišču, sodišče o tem po elektronski poti obvesti vlagatelja in mu naroči, naj vlogo popravi v skladu z navodili.
Z odstopanjem od prvega odstavka člena 106a, ki določa, da je vlogo mogoče vložiti v elektronski obliki prek informacijskega sistema, morajo državni organi, državno tožilstvo, odvetniki, notarji, sodni izvedenci, sodni ocenjevalci, sodni tolmači, stečajni upravitelji, pooblaščenci, zastopniki iz člena 434a (kadar zastopajo delavca v delovnopravnem postopku in je zastopnik oseba, zaposlena v sindikatu, katerega član je delavec, ali v zvezi sindikatov, katere član je sindikat in katerega član je delavec, ali kadar zastopajo delodajalca v delovnopravnem postopku in je zastopnik oseba, zaposlena v združenju delodajalcev, katerega član je delodajalec, ali v združenju delodajalcev na višji ravni, s katerim je povezano združenje delodajalcev in katerega član je delodajalec), pooblaščenci v stečajnih postopkih v primeru insolventnosti potrošnikov, likvidatorji in posebni skrbniki, zaposleni v centru za posebno skrbništvo, ter prav tako pravne in fizične osebe (obrtniki, zdravniki itd.), ki opravljajo registrirano dejavnost, v primeru sporov, ki se nanašajo na navedeno dejavnost, vloge vedno vložiti v elektronski obliki.
Če oseba iz petega odstavka člena 106a ZPP vloge ne predloži v elektronski obliki, ji bo sodišče naročilo, naj tako stori v osmih dneh. Kadar vlagatelj vloge v določenem roku ne predloži v elektronski obliki, se šteje, da je bila vloga umaknjena.
Ministrstvo, pristojno za pravosodne zadeve, vzpostavi informacijski sistem.
Pogoje, pod katerimi se lahko vloge vložijo in dostavijo v elektronski obliki, oblike zapisa vlog v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema ureja pravilnik, ki ga mora določiti minister, pristojen za pravosodne zadeve.
Člen 8 pravilnika o elektronski komunikaciji (Pravilnik o elektroničkoj komunikaciji) (NN št. 5/20) ureja dodelitev pravic za dostop do informacijskega sistema za fizične osebe, pravne subjekte ter državne organe, odvetnike, notarje, sodne izvedence, ocenjevalce, sodne tolmače, stečajne upravitelje in sodne pooblaščence.
Minister za pravosodje Republike Hrvaške je 20. aprila 2020 sprejel sklep o potrditvi izpolnjevanja pogojev za elektronsko komunikacijo na vseh občinskih sodiščih (općinski sudovi), vseh okrožnih sodiščih in višjem gospodarskem sodišču Republike Hrvaške (Visoki trgovački sud Republike Hrvatske), ki je začel veljati 22. aprila 2020.
Minister za pravosodje Republike Hrvaške je 13. julija 2020 sprejel sklep, ki je začel veljati na dan objave na uradnem spletnem mestu ministrstva za pravosodje in potrjuje izpolnjevanje pogojev za elektronsko komunikacijo na vrhovnem sodišču Republike Hrvaške.
Državni organi, državno tožilstvo, odvetniki, notarji, sodni izvedenci, sodni ocenjevalci, sodni tolmači, stečajni upravitelji, pooblaščenci in zastopniki iz člena 434a navedenega zakona, pooblaščenci v stečajnih postopkih v primeru insolventnosti potrošnikov, likvidatorji in posebni skrbniki, zaposleni v centru za posebno skrbništvo, ter pravne in fizične osebe (obrtniki, zdravniki itd.), ki opravljajo registrirano dejavnost, morajo v primeru sporov, ki se nanašajo na navedeno dejavnost, vloge vedno vložiti v elektronski obliki.
6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?
V členu 133d ZPP je določeno, da mora sodišče v primeru izjave stranke, da se strinja z vročitvijo po elektronski poti, tej stranki pisanje vročiti prek informacijskega sistema. Stranka lahko zahteva, da se ji obvestilo o vročitvi pisanj pošlje po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga navede v izjavi.
Če je stranka pri sodišču vložila vlogo v elektronski obliki, se šteje, da je privolila, da se vročitev opravi po elektronski poti, razen če predloži obvestilo o nasprotnem. Če sodišče ugotovi, da pisanja ni mogoče vročiti po elektronski poti, ga vroči na drug način in navede razlog za tako vročitev.
6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj
V pravilniku o elektronski komunikaciji (NN št. 139/21) je navedeno, da morajo zunanji uporabniki sistema vloge pri sodišču vložiti v elektronski obliki in jih podpisati s kvalificiranim elektronskim podpisom.
Potrdilo za elektronski podpis mora izdati kvalificirani ponudnik storitev zaupanja in mora biti veljavno ob podpisu, kar pomeni, da lahko sodišče od ponudnika storitev zaupanja zahteva, da preveri veljavnost potrdila, izdanega za posamezno fizično ali pravno osebo, če obstaja utemeljen sum manipulacije.
Če vloga ali priloga vsebuje več strani, je treba vse strani predložiti v eni sami datoteki, ki ne vsebuje praznih strani. Vsaka vloga in priloga morata biti vsebovani v eni datoteki, ali pa mora biti v imenu datoteke nakazano, da sta del iste celote, če sta bili zaradi količine podatkov vloženi v več kot eni datoteki.
Kadar so vlogi priloženi javni dokumenti, ki že obstajajo v elektronski obliki, morajo biti ti v obliki izvirnikov, predloženih kot dokumenti, ki jih je elektronsko podpisal izdajatelj.
Elektronske vloge morajo biti v formatu PDF ali enakovrednem formatu, priloge pa so lahko v kakršni koli elektronski obliki.
7 Nadomestna vročitev
7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?
V drugem odstavku člena 142 ZPP je določeno, da če naslovnik, ki mu je treba pisanje osebno vročiti, ni dosegljiv na naslovu za vročitev, kot je naveden v pritožbi ali spisu, je treba vročevalca obvestiti, kje in kdaj bo naslovnik dosegljiv. Poleg tega ta vročevalec eni od oseb iz prvega, drugega ali tretjega odstavka člena 141 ZPP izroči pisno obvestilo, v katerem navede datum in čas, ko naj bo oseba dosegljiva v stanovanju ali na delovnem mestu, da bo lahko prejela pisanje. Če oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, niti takrat ni dosegljiva, se uporabijo določbe člena 141 ZPP o načinu vročitve pisanja.
V takih primerih se za nadomestno vročitev v praksi uporabljajo določbe zakona o poštnih storitvah (Zakon o poštanskim uslugama) (NN št. 144/12, 153/13, 78/15 in 110/19; v nadaljnjem besedilu: ZPS). V navedenem zakonu je določeno, da je treba poštne pošiljke, razen navadnih poštnih pošiljk, dostaviti osebno naslovniku, njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Izjemoma se lahko poštna pošiljka, kadar je ni mogoče dostaviti nobeni od navedenih oseb, izroči odraslemu članu gospodinjstva, osebi, ki je v gospodinjstvu ali poslovnih prostorih naslovnika stalno zaposlena, ali pooblaščeni osebi v poslovnih prostorih pravne ali fizične osebe, kjer je naslovnik stalno zaposlen. Če pošiljke ni mogoče izročiti na navedeni način, se v hišnem predalčniku naslovnika pusti obvestilo, kdaj in kje lahko pošiljko prevzame. Po navadi pošta pusti obvestilo, da je pošiljko mogoče prevzeti v določenem poštnem uradu v petih dneh od datuma dostave obvestila. Če naslovnik v tem roku pošiljke ne prevzame, izvajalec storitev pošiljko vrne pošiljatelju.
Kadar je bila vročitev na vse druge načine neuspešna, je zadnji način vročitve vročitev z objavo na elektronski oglasni deski sodišča.
7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?
Če se uporabi drug način vročitve, se šteje, da je pisanje vročeno na dan, ko je predano naslovniku ali osebi, ki je pooblaščena za sprejem pisanja v imenu naslovnika, v primeru objave na elektronski oglasni deski pa po osmih dneh, odkar je bilo pisanje tam objavljeno.
7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?
V členu 37 ZPS je določeno, da je treba pošiljke, razen navadnih poštnih pošiljk, dostaviti osebno naslovniku, njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Izjemoma se lahko poštna pošiljka, kadar je ni mogoče dostaviti nobeni od navedenih oseb, izroči odraslemu članu gospodinjstva, osebi, ki je v gospodinjstvu ali poslovnih prostorih naslovnika stalno zaposlena, ali pooblaščeni osebi v poslovnih prostorih pravne ali fizične osebe, kjer je naslovnik stalno zaposlen. Če pošiljke ni mogoče izročiti na navedeni način, se v hišnem predalčniku naslovnika pusti obvestilo, kdaj in kje lahko pošiljko prevzame. Če naslovnik v tem roku pošiljke ne prevzame, izvajalec storitev pošiljko vrne pošiljatelju.
Če se na zahtevo osebe in po odobritvi predsednika sodišča vročitev taki osebi opravi na sodišču, se pisanje, ki ga sodišče naslovi na tako osebo, odda v predalčnik v prostoru, ki ga v ta namen določi sodišče. Vročitev opravi sodni uradnik. Predsednik sodišča lahko z odločbo, izdano v upravnem postopku, odredi, da morajo vsi odvetniki in notarji ter določene pravne osebe, ki imajo pisarno oziroma sedež na območju tega sodišča, prejemati sodna pisanja v zgoraj navedene predalčnike (člen 134b ZPP). V takem primeru morajo navedene osebe pisanje prevzeti v osmih dneh. Če pisanja v navedenem roku ne prevzamejo, se objavi na oglasni deski sodišča. Šteje se, da je bilo pisanje vročeno, ko se izteče osmi dan od objave na elektronski oglasni deski sodišča.
7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?
Če naslovnik zavrne podpis vročilnice, vročevalec to dejstvo in datum vročitve z besedo navede na vročilnici; s tem pa se šteje, da je bilo pisanje vročeno (tretji odstavek člena 149 ZPP).
8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)
8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?
Če naslovnik, ki mu je treba pisanje vročiti osebno, ni dosegljiv na naslovu za vročitev, navedenem v tožbi ali spisu, lahko vročevalec pisanje vroči tudi članom gospodinjstva naslovnika, če naslovnik ne opravlja registrirane poklicne dejavnosti, ali pa pisanje vroči osebi, ki s tem soglaša in je zaposlena na delovnem mestu naslovnika, če slednji tam ni dosegljiv.
Vročevalec mora ugotoviti, kje in kdaj bo naslovnik dosegljiv, ter pustiti pisno obvestilo, v katerem je naslovnik pozvan, naj bo na določen dan ob določenem času dosegljiv na svojem domu ali na delovnem mestu, da bo prejel pisanje.
8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?
Vročevalec mora ugotoviti, kje in kdaj bo naslovnik dosegljiv, ter pustiti pisno obvestilo, v katerem je naslovnik pozvan, naj bo na določen dan ob določenem času dosegljiv na svojem domu ali na delovnem mestu, da bo prejel pisanje.
8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?
Rok za dvig pisanj je določen s predpisi, ki urejajo opravljanje poštnih storitev, in z notranjimi akti izvajalcev poštnih storitev ter je praviloma pet dni od datuma poskusa vročitve, pri čemer se pisanje pošlje na osrednje zbirno mesto v okviru poštnih storitev, preden se vrne pošiljatelju, kar pomeni, da ima naslovnik več dni časa za prevzem pisanja s tega mesta.
9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?
V členu 149 ZPP je določeno, da mora prejemnik podpisati potrdilo o vročitvi (vročilnico) in sam zabeležiti datum prejema. Vročilnica se lahko izda tudi v digitalni obliki na ustrezni napravi.
Če je naslovnik nepismen ali se ne zmore podpisati, vročevalec napiše njegovo ime in priimek ter z besedo navede datum vročitve in zabeleži, zakaj se naslovnik ni podpisal sam.
Če naslovnik zavrne podpis vročilnice, vročevalec to zabeleži na vročilnici in z besedo zabeleži datum vročitve, s čimer se šteje, da je bilo pisanje vročeno.
Če se vročitev opravlja za naslovnika, ki mu je treba pisanje vročiti osebno in ki ni dosegljiv na naslovu za vročitev, navedenem v tožbi, mora biti na vročilnici poleg potrdila o prejemu pisanja navedeno tudi, da je bilo predhodno izdano pisno obvestilo.
Vročevalec od osebe, ki ji izroči pisanje, zahteva, da mu izroči dokument za dokazovanje svoje istovetnosti.
Razen če se pisanje vroča državnemu organu ali pravni osebi, mora vročevalec osebo, ki ji vroča pisanje, prositi, naj izkaže svojo istovetnost.
Vročevalec na vročilnici navede ime in priimek osebe, ki ji je izročil dokument, ali številko osebne izkaznice, ki je bila izdana tej osebi, da ugotovi njeno istovetnost ter izdajatelja navedenega identifikacijskega dokumenta.
Če vročevalec ni notar, mora na vročilnici razločno napisati svoje ime, priimek in funkcijo ter se podpisati.
Vročevalec po potrebi sestavi poseben zapisnik o vročitvi in ga priloži vročilnici.
Če je na vročilnici naveden napačen datum vročitve, se šteje, da je vročitev opravljena, ko je bilo pisanje izročeno.
Če se vročilnica izgubi, se lahko vročitev dokazuje kako drugače.
V tretjem in četrtem odstavku člena 133a ZPP je določeno, da notar sestavi zapisnik o prejemu pisanja in o dejanjih, ki so bila opravljena za vročitev. Notar mora sodišču brez odlašanja neposredno predložiti overjen izvod zapisnika o prejemu pisanja za vročitev in potrdilo o vročitvi z overjenim izvodom zapisnika o vročitvi oziroma nevročeno pisanje z overjenim izvodom zapisnika o dejanjih, ki so bila opravljena.
10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?
Naslovnik ali oseba, ki ji je mogoče vročiti pisanje, lahko sprejem pisanja zavrne le, če se vročitev opravlja ob času, na kraju ali na način, ki ga zakon ne določa. Vendar če naslovnik ali oseba, ki mora sprejeti pisanje, kljub temu zavrne sprejem pisanja brez zakonitega razloga ali ga zavrže ali uniči, še preden ga je prebrala, taka zavrnitev ne vpliva na pravne posledice vročitve pisanja (VsSr Gzz 61/73 – ZSO 4/76-140).
Potrdilo o vročitvi (vročilnico) mora podpisati naslovnik in sam zabeležiti datum prejema. Vročilnica se lahko izda tudi v digitalni obliki na ustrezni napravi.
Če je naslovnik nepismen ali se ne zmore podpisati, vročevalec napiše njegovo ime in priimek ter z besedo navede datum vročitve in zabeleži, zakaj se naslovnik ni podpisal sam. Če se vročitev opravlja v skladu z določbami drugega odstavka člena 142 ZPP, mora biti na vročilnici poleg potrdila o prejemu pisanja navedeno tudi, da je bilo predhodno izdano pisno obvestilo.
Vročevalec od osebe, ki ji izroči pisanje, zahteva, da mu izroči dokument za dokazovanje svoje istovetnosti. Razen če se pisanje vroča državnemu organu ali pravni osebi, mora vročevalec osebo, ki ji vroča pisanje, prositi, naj izkaže svojo istovetnost.
Vročevalec na vročilnici navede ime in priimek osebe, ki ji je izročil dokument, ali številko osebne izkaznice, ki je bila izdana tej osebi, da ugotovi njeno istovetnost ter izdajatelja navedenega identifikacijskega dokumenta. Če vročevalec ni notar, mora na vročilnici razločno napisati svoje ime, priimek in funkcijo ter se podpisati.
Vročevalec po potrebi sestavi poseben zapisnik o vročitvi/storitvi in ga priloži vročilnici. Če je na vročilnici naveden napačen datum vročitve, se šteje, da je vročitev opravljena, ko je bilo pisanje izročeno.
Če se vročilnica izgubi, se lahko vročitev dokazuje kako drugače.
Če vročevalec ne vroči pisanja s potrebno skrbnostjo in to znatno podaljša postopek, mu lahko sodišče naloži denarno kazen.
11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?
Če naslovnik zavrne podpis vročilnice, vročevalec to zabeleži na vročilnici in z besedo zabeleži datum vročitve, s čimer se šteje, da je bilo pisanje vročeno.
12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice
Stroške vročitve po notarju mora stranka plačati neposredno notarju. Če notar plačila za vročitev ne prejme vnaprej, mu vročitve ni treba opraviti. Notar o tem sestavi zapisnik in neposredno obvesti sodišče. Strankam ni treba plačati notarske takse za dejanja, ki jih notar opravi za vročitev. Če sodišče tako odloči, se stroški vročitve po notarju prištejejo stroškom postopka. Nagrado in povračilo stroškov notarju za opravljanje storitev določa pravilnik o začasni notarski tarifi (Pravilnik o privremenoj javnobilježničkoj tarifi) (NN št. 38/94, 82/94, 52/95, 115/12, 120/15 in 64/19).
V petem odstavku člena 146 ZPP je določeno, da mora tožnik vnaprej zagotoviti sredstva za imenovanje in delovanje zastopnika toženca za sprejem pisanj, in sicer v skladu z odločbo sodišča, zoper katero ni mogoča posebna pritožba. Če tožnik takih sredstev ne zagotovi v določenem roku, sodišče tožbo zavrže.
Pravilnik o nadomestilih za opravljanje uradnih dolžnosti zunaj prostorov sodišča (Pravilnik o naknadama za obavljanje službeni radnji izvan zgrade suda) (NN št. 38/14, 127/19 in 154/22) kot izvedbeni predpis zakona o sodiščih in uredbe v pristojnosti te uprave določa splošne pogoje za opravljanje vseh uradnih dejavnosti zunaj prostorov sodišča in višino nadomestila, do katerega so upravičeni sodniki, sodni uradniki in zaposleni pri opravljanju uradnih nalog zunaj prostorov sodišča. V navedenem pravilniku je uradna naloga, ki se opravlja zunaj prostorov sodišča, opredeljena kot vsako dejanje, ki ga sodišče izvede med delovnim časom sodišča ali zunaj njega, v interesu in na stroške stranke ali drugega udeleženca v postopku ali na stroške sodišča. V zvezi s tem je v pravilniku izrecno določeno, da se uporablja tudi za vročanje pisanj v sodnih postopkih, ni pa določena nobena posebna ureditev za to dejanje.
V četrtem odstavku člena 3 navedenega pravilnika je določeno, da se uradna dolžnost, opravljena zunaj prostorov sodišča na zahtevo in na stroške stranke, načeloma lahko opravi šele po tem, ko je zadevna stranka sodišču plačala predujem zahtevanega zneska. V drugem odstavku člena 10 je določeno tudi, da če je strošek opravljanja uradnih dolžnosti nižji [sic] od zneska predplačila, sodišče pozove stranko ali drugega udeleženca v postopku, da plača razliko v znesku, potrebnem za opravljanje uradne dolžnosti zunaj prostorov sodišča.