Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročanje pisanj“ pomeni posredovanje pisanj.

Namen posebnih pravil, ki urejajo to zadevo, je določiti potrebne pogoje za zanesljivo predložitev sodnih ali zunajsodnih pisanj, da se zagotovi gotovost glede časa, kraja, načina in naslovnika, ki se mu tako pisanje predloži, in sicer tako v postopku (sodna pisanja) kot zunaj postopka (zunajsodna pisanja).

Opozoriti je treba, da po sodni praksi španskega ustavnega sodišča vročitev pisanj pomeni potrebno predhodno jamstvo, brez katerega druga ustavna jamstva ne morejo začeti učinkovati (sodba ustavnega sodišča STC 1/1993 z dne 13. januarja 1993).

Sodišča morajo zagotoviti pravilno vročanje pisanj. Če bi bila sodna odločba izdana brez zaslišanja ene od strank, bi to pomenilo kršitev načela kontradiktornosti in ta stranka bi ostala brez ustrezne obrambe, če bi se ugotovilo, da je bila odločba dejansko izdana brez zaslišanja ene od strank (sodba ustavnega sodišča STC 54/2010 z dne 4. oktobra 2010).

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

V skladu s členom 149 zakona o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil) morajo procesne odločbe, izdane v sodnem postopku, uradno vročiti podporni uradi pravosodne uprave (oficinas judiciales), tj. sodišča in skupna središča za posredovanje pisanj (Servicios Comunes Procesales de Actos de Comunicación).

Sodna pisanja so:

1. obvestila, kadar se z njimi obvešča o odločbi ali postopku;
2. odredbe, ki od naslovnika zahtevajo, da se zglasi na sodišču in v določenem roku opravi določeno dejanje;
3. vabila, v katerih je določen kraj, datum in čas, ko se mora naslovnik zglasiti na sodišču in opraviti določeno dejanje;
4. odredbe, s katerimi se naslovniku v skladu z zakonom naroča, naj opravi določeno dejanje ali se ga vzdrži;
5. odredbe, s katerimi se zahteva izdaja potrdil ali dokazil ali izvedba drugega dejanja, za katerega so pristojni sodni tajniki, notarji ali sodni uradniki;
6. sporočila, namenjena zunajsodnim organom in uradnikom.

Vsako pisanje, ki ga sodišče med postopkom prejme od strank, tretjih oseb ali na zahtevo sodišča ali izvedencev, ki jih je imenovalo sodišče, je treba uradno vročiti.

Prav tako je treba uradno vročiti zunajsodna pisanja (npr. notarske listine), kot jih je Sodišče Evropske unije opredelilo v zadevi C-223/14 (Tecom Mican), kar velja tudi zunaj sodnega postopka, kot je Sodišče EU odločilo v zadevi C-14/08 (Roda Golf).

Skratka, pisanja, ki jih pravosodni organi uporabljajo za komuniciranje s strankami v postopku in tretjimi osebami, je mogoče razvrstiti na naslednji način:

• komunikacija s strankami v postopku: obvestila, odredbe za izvedbo določenega dejanja, vabila in sodne odredbe;
• komunikacija s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki niso vključene v postopek: vabila in sodne odredbe;
• komunikacija z notarji, sodnimi tajniki ali uradniki, zaposlenimi v pravosodni službi: nalogi;
• komunikacija z zunajsodnimi organi in drugimi uradniki: memorandumi.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

V skladu s členom 152 zakona o civilnem postopku vročanje pisanj poteka pod vodstvom sodnega uradnika (Letrado de la Administración de Justicia) (ki se je do leta 2015 imenoval Secretario Judicial) vsakega sodišča, ki je odgovoren za ustrezno organizacijo vročanja pisanj.

Pisanja vroči sodni izvršitelj ali procesni pooblaščenec osebe, ki naroči vročitev in nosi stroške.

Pisanje se šteje za zakonito vročeno, če potrdilo o vročitvi vsebuje zadostne dokaze, da je bilo zadevno pisanje izročeno zadevni osebi na domačem naslovu, na elektronski naslov, določen v tak namen, po elektronskem portalu za obveščanje ali s katerimi koli sredstvi za oddaljen dostop ali elektronskimi sredstvi, ki jih izbere naslovnik. Procesni pooblaščenec je odgovoren za potrditev identitete in statusa osebe, ki prevzame vročeno pisanje, kar je treba zabeležiti s podpisom kopije pisanja in navedbo datuma vročitve.

4 Poizvedbe o naslovu

V skladu z Uredbo država članica odloči, ali bo na lastno pobudo zaprosila za informacije o naslovih. V primeru Španije je bilo objavljeno, da je organ, pristojen za vročitev, tj. sodni uradnik, odgovoren za poizvedbe o naslovu. V objavi v zvezi s členom 7(2)(c) Uredbe je bilo navedeno, da španski organi, pristojni za vročitev, po uradni dolžnosti sprejmejo ukrepe za pridobitev informacij o naslovih iz registrov stalnega prebivališča ali drugih podatkovnih zbirk v primerih, v katerih je naslov, naveden v zaprosilu za vročitev, napačen.

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Da, v skladu s špansko izjavo na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2020/1784, je organ, pristojen za vročitev (sodni uradnik), – po uradni dolžnosti – odgovoren za izvajanje poizvedb o naslovu. V skladu s členom 7(1)(a) lahko organ za pošiljanje naslovi prošnje za ugotovitev naslova osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, na pristojni organ, ki ga je Španija imenovala za vročitev.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

V Španiji tak javno dostopen register ne obstaja. Vendar imajo španska sodišča na voljo več podatkovnih zbirk z omejenim dostopom (omrežje Punto Neutro Judicial), v katerih lahko poizvejo o naslovu in premoženju osebe, če za to obstaja ustrezen razlog. Če torej pravosodni organ ne pozna naslova fizične ali pravne osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, mora zaprositi za poizvedbo v podatkovnih zbirkah, ki so dostopne sodiščem.

Pri tem mora sporočiti podatke s španske osebne izkaznice ali davčne podatke osebe, na katero se poizvedba nanaša, ali njeno identifikacijsko številko, ki ji je bila dodeljena kot tujemu državljanu, ki prebiva v Španiji. Če zadevna oseba nima takega španskega osebnega dokumenta, mora organ poleg imena in priimka osebe predložiti še druge podatke, na primer številko potnega lista, datum rojstva ali državljanstvo, saj v nasprotnem primeru poizvedba morda ne bo uspešna. Za tako poizvedbo ni treba plačati takse.

Poleg tega lahko stranke za ugotovitev naslova uporabijo druge javne registre. Za dostop do takih registrov se plača taksa, katere znesek je odvisen od podatkov, ki se zahtevajo.

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Sodni uradnik je odgovoren, da na lastno pobudo (po uradni dolžnosti) sprejme ukrepe za pridobitev informacij o naslovih iz registrov stalnega prebivališča (omrežje Punto Neutro Judicial) ali drugih podatkovni zbirk v primerih, v katerih je naslov, naveden v zaprosilu za vročitev, napačen.

Če je navedenemu obrazcu priloženo zaprosilo za vročitev pisanja na podlagi Uredbe (EU) 2020/1784 in se ob poizvedbi naslova izkaže, da španski organ nima krajevne pristojnosti za vročitev takega pisanja, mora v skladu s členom 10(4) Uredbe zaprosilo poslati pristojnemu organu za sprejem in o tem s standardnim obrazcem obvestiti organ za pošiljanje.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Da, če so na voljo alternativni načini. V skladu s členom 152 zakona o civilnem postopku se lahko pod vodstvom sodnega uradnika pisanja vročijo na katerega koli od naslednjih načinov:

1. po procesnem pooblaščencu (procurador)), če je pisanje naslovljeno na osebo, ki jo ta pooblaščenec zastopa v postopku;
2. po pošti, telegramu, elektronski pošti ali z drugimi elektronskimi sredstvi, ki zagotavljajo zanesljivo potrdilo o prejemu, datumu in času prejema ter vsebini vročenega pisanja;
3. z osebno vročitvijo izvoda dobesednega zapisa odločbe, o kateri mora biti naslovnik obveščen, ali odredbe sodišča ali sodnega uradnika, ali vabila oziroma odredbe za izvedbo določenega dejanja;
4. vsekakor pa s sredstvi za oddaljen dostop po osebju španske pravosodne službe (Administración de Justicia), če naslovnik ni pooblastil procesnega pooblaščenca in v zadevi sodelujejo državno tožilstvo (Ministerio Fiscal), državna pravna služba (Abogacía del Estado), pravni svetovalci v španskem parlamentu in zakonodajnih zborih (Letrados de las Cortes Generales y de las Asambleas Legislativas) ali pravna služba oddelka za socialno varnost (Servicio Jurídico de la Administración de la Seguridad Social), drugi vladni oddelki avtonomnih skupnosti ali lokalni organi.

Pisanje se šteje za zakonito vročeno, če potrdilo o vročitvi vsebuje zadostne dokaze, da je bilo zadevno pisanje izročeno zadevni osebi na domačem naslovu, na elektronski naslov, določen v tak namen, po elektronskem portalu za obveščanje ali s katerimi koli sredstvi za oddaljen dostop ali elektronskimi sredstvi, ki jih izbere naslovnik.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Elektronske sodne datoteke se v Španiji uvajajo na podlagi zakona št. 18/2011 z dne 5. julija 2011, ki ureja uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v pravosodni službi. Zakon o civilnem postopku je bil spremenjen z zakonom št. 42/2015 z dne 5. oktobra 2015, v skladu s katerim morajo vsi delavci v pravosodnem sektorju od 1. januarja 2016 za vročanje pisanj v zvezi s postopki uporabljati varne elektronske sisteme. Ti sistemi so bili razviti v okviru platforme LexNET, katere uporabo ureja kraljevi odlok št. 1065/2015 z dne 27. novembra 2015 v krajevni pristojnosti ministrstva za pravosodje. Različne avtonomne skupnosti s pristojnostjo na področju pravosodja so razvile enakovredne sisteme za elektronsko vročanje.

Za izvajanje tega se lahko zainteresirane strani in člani splošne javnosti prijavijo k postopkom obveščanja v elektronskih sodnih dvoranah (Sedes Judiciales Electrónicas) na različnih ozemljih. (Elektronska sodna dvorana ministrstva za pravosodje pokriva največje ozemlje.)

V skladu s členom 273, tretji odstavek, zakonika o civilnem postopku morajo vsi delavci v pravosodnem sektorju uporabljati sisteme na daljavo ali elektronske sisteme, ki jih vodi pravosodna služba, za predložitev pisanj o začetku postopka in drugih pisanj na način, ki zagotavlja pristnost predložitve ter zanesljivo in popolno potrdilo o predložitvi in prejemu teh pisanj ter datumu predložitve in prejema. V vsakem primeru morajo pri komuniciranju s pravosodno službo elektronska sredstva uporabljati vsaj naslednji subjekti:

1. pravne osebe;
2. subjekti, ki niso pravne osebe;
3. strokovnjaki, ki delajo na področjih, ki zahtevajo registracijo v poklicni organizaciji, za vse formalnosti in dejanja, ki jih izvajajo s pravosodno službo pri opravljanju svojih poklicnih dejavnosti;
4. notarji in sodni tajniki;
5. pooblaščenci zainteresirane strani, ki morajo s sodno službo komunicirati po elektronski poti;
6. uradniki v javni upravi za vsa dejanja in ukrepe, ki jih izvajajo zaradi svojega položaja.

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Elektronska vročitev se lahko opravi neposredno osebi z znanim naslovom, če se pisanja pošiljajo in prejemajo z uporabo kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave, naslovnik pa poda izrecno predhodno soglasje k uporabi elektronskih sredstev za vročanje pisanj med sodnim postopkom. Nadaljnja pogoja sta, da naslovnik poda predhodno izrecno soglasje sodišču ali organu k uporabi elektronskega sporočila, poslanega na poseben naslov elektronske pošte za vročanje pisanj med navedenim postopkom, in da naslovnik potrdi prejem pisanja s podpisom povratnice, vključno z datumom prejema.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

V skladu s členom 155(1) zakona o civilnem postopku se pisanje vroči elektronsko, če je stranka brez pravnega zastopanja pravno ali pogodbeno zavezana komunicirati s sodno službo po elektronski poti. Če se pisanje, ki se vroča, nanaša na prvo vabilo ali odredbo za navzočnost ali samozastopanje strank v nekaterih fazah postopka in naslovnik po treh dneh nima dostopa do njegove vsebine, se pisanje objavi prek enotne sodne oglasne deske. Lahko pa se vroči tudi z osebno izročitvijo izvoda odločbe, če se zavezana stranka osebno zglasi na sodišču. Taka vročitev se zabeleži v pisnem potrdilu.

V primeru strank brez pravnega zastopanja, ki pravno ali pogodbeno niso zavezane h komuniciranju s sodno službo po elektronski poti, se lahko prvo vabilo ali odredba za navzočnost tožencu vroči na njegovem domačem naslovu ali na daljavo s prostovoljnim soglasjem naslovnika. Če naslovnik ne potrdi prejema takega vabila ali odredbe v treh dneh po tem, ko mu je bil dan oziroma dana na voljo v Elektronski sodni palači, mu bo vročen oziroma vročena na domačem naslovu. Naslovniki z elektronskim naslovom ali storitvijo sporočanja, prek katere so dosegljivi, bodo v vseh primerih obveščeni, da jim je bila odločba dana na voljo na sodišču in v Elektronski sodni palači. Če se pisanje, ki se vroča, nanaša na samozastopanje strank v nekaterih fazah postopka, se strankam vroči na njihov domači naslov ali na daljavo, razen če so se predhodno odločile za elektronsko vročanje. Šteje se, da je vročitev pisanj, ki niso navedena zgoraj, v celoti opravljena, ko se ugotovi, da so bila pravilno dostavljena na kateri koli kraj, določen kot domači naslov, tudi če naslovnik ne potrdi njihovega prejema ali, če se je prostovoljno odločil za elektronsko vročanje, po treh dneh nima dostopa do njihove vsebine.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Kadar je treba izvod odločbe ali vabilo poslati s priporočeno pošto ali telegramom s povratnico ali na drug podoben način, ki omogoča pridobitev zanesljivega potrdila o vročitvi, datumu vročitve in vsebini pisanja, ki je bilo vročeno, mora sodni uradnik v spis zabeležiti podatke o pošiljanju pisanja in njegovi vsebini ter, če je ustrezno, priložiti povratnico, drugo potrdilo o vročitvi ali potrdilo procesnega pooblaščenca, iz katerega izhaja, da je vročitev opravil.

Če po opravljenih ustreznih poizvedbah ni mogoče ugotoviti domačega naslova naslovnika pisanja ali če naslovnika tam ni mogoče najti ali mu pisanja ni mogoče v celoti vročiti, sodni tajnik po tem, ko preveri, ali je toženec vpisan v osrednji register toženih strank v civilnem postopku, katerih stalno prebivališče ni znano, in ali se podatki v registru ujemajo s podatki, ki jih imajo, naroči, naj se pisanje vroči prek enotne sodne oglasne deske. Pravice in interesi mladoletnikov ter druge pravice in svoboščine, na katere bi lahko vplivala objava takih podatkov, bodo v vseh primerih zaščiteni.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Pisanje se šteje za vročeno, če so izpolnjene zakonske zahteve glede vsakega možnega načina vročanja.

Vsekakor pa se uporabi način, ki omogoča, da se v spis vloži zanesljivo potrdilo o prejemu vročenega pisanja, datumu in času prejema ter vsebini pisanja.

Kadar je treba izvod odločbe ali vabilo poslati s priporočeno pošto ali telegramom s povratnico ali na drug podoben način, ki omogoča pridobitev zanesljivega potrdila o vročitvi, datumu vročitve in vsebini pisanja, ki je bilo vročeno, mora sodni uradnik v spis zabeležiti podatke o pošiljanju pisanja in njegovi vsebini ter, če je ustrezno, priložiti povratnico, drugo potrdilo o vročitvi ali potrdilo procesnega pooblaščenca, iz katerega izhaja, da je vročitev opravil (člen 160(1) zakona o civilnem postopku).

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Če obvestila ali pisanja ni mogoče vročiti po pošti, izvajalec poštnih storitev pusti naslovniku obvestilo, da mu je bil poslan dopis ali pisanje, ki ga lahko na določenem poštnem uradu prevzame v določenem roku.

Če so vročitev poskušali opraviti uradniki podpornega urada pravosodne uprave, v hišnem predalčniku naslovnika pustijo obvestilo o tem, v katerem roku lahko pisanje prevzame na sodišču.

Če naslovnik prebiva v sodnem okraju sodišča in zadevno pisanje ne zahteva zastopanja po pravnem zastopniku ali samozastopanja v postopku, se mu lahko na kateri koli način, naveden v prvem odstavku, pošlje obvestilo o odredbi, s katero se od njega zahteva, naj se zglasi na sodišču, da bo obveščen o sodni odločbi ali drugem postopkovnem ukrepu, da se izda odredba za izvedbo določenega dejanja ali da se izroči pisanje (člen 160(3) zakona o civilnem postopku).

V obvestilu mora biti podrobno navedeno, zakaj naj se naslovnik zglasi na sodišču ter na kateri postopek in zadevo se odredba za izvedbo določenega dejanja nanaša; obvestilo mora vsebovati tudi opozorilo naslovniku, da se bo, če se ob navedenem času ne bo zglasil na sodišču in za to ne bo imel upravičenega razloga, štelo, da je bil obveščen oziroma da je bilo pisanje izročeno (člen 160(3) zakona o civilnem postopku).

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če je naslovnik pisanja, ki se vroča, najden na naslovu svojega stalnega prebivališča in zavrne prejem kopije odločbe ali vabila ali ne želi podpisati potrdila o prejemu, uradni vročevalec ali njegov pravni zastopnik naslovnika obvesti, da mu je kopija odločbe ali vabilo na voljo pri podpornem uradu pravosodne uprave. V tem primeru se šteje, da je bilo pisanje vročeno, vročitev pa se zabeleži v pisnem potrdilu (člen 161(2) zakona o civilnem postopku).

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

Uredba omogoča, da se vročitev sodnih pisanj opravi neposredno s poštno storitvijo s priporočenim pismom s povratnico ali enakovredno storitvijo. Če je pisanje poslano po pošti s povratnico, pa je treba priložiti tudi obrazec.

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V skladu z zakonom je treba poštne pošiljke izročiti naslovniku ali osebi, ki jo je pooblastil, ali jih pustiti v poštnem predalu ali domačem hišnem predalčniku, odvisno od vrste pošiljke. Šteje se, da je naslovnik osebo na svojem domačem naslovu pooblastil za sprejem poštnih pošiljk, če taka oseba izkaže svojo istovetnost in prevzame odgovornost za prevzeto pošiljko, vendar pa to ne velja, če taka oseba temu izrecno nasprotuje (člen 24 zakona št. 43/2010 z dne 30. decembra 2010 o univerzalni poštni storitvi, pravicah uporabnikov in trgu poštnih storitev).

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

V zakonu mora biti določeno, kako ravnati, kadar poštnih pošiljk iz katerega koli razloga ni mogoče izročiti naslovniku ali vrniti pošiljatelju. V takem predpisu je določen postopek ugotavljanja naslovnikovega naslova, izvora in destinacije pošiljk, zaslišanje pošiljatelja ali vabilo pošiljatelju na sodišče ter začasna hramba, prevzem in uničenje pošiljk.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Poštni uslužbenec naslovniku pusti obvestilo, da lahko v določenem roku na določenem poštnem uradu prevzame pošiljko. Če naslovnik pošiljke v navedenem roku ne prevzame, se to zabeleži in pošiljka se vrne pošiljatelju.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Domneva se, da pooblaščeni izvajalec poštnih storitev pri razpošiljanju, dostavi in prevzemu pisanj upravnih in sodnih organov, ob zavrnitvi sprejema ali kadar je vročitev nemogoče opraviti, fizično ali na daljavo, ravna pošteno in zanesljivo.

Osebna vročitev po sodnem osebju se zabeleži v pisnem potrdilu, v katerem sodni uradnik navede izid vročitve. Če je mogoče vročitev opraviti naslovniku samemu, mora potrdilo o vročitvi vsebovati podpis naslovnika ali navedbo o njegovi zavrnitvi podpisa prejema in obvestilo, da se šteje, da mu je bilo pisanje vročeno (glej vprašanje 7.4; člen 161(3) zakona o civilnem postopku).

V členu 161(3) zakona o civilnem postopku je določeno, da če se poskus vročitve opravlja na naslovnikovem domačem naslovu, kot je v davčne namene naveden v občinskem registru naslovov ali v katerem koli drugem uradnem registru ali objavi trgovinskega združenja, ali če se poskus vročitve opravlja v stanovanju ali drugih prostorih, ki jih ima toženec v najemu, naslovnik pa tam ni dosegljiv, se lahko pisanje v zaprti kuverti vroči kateremu koli zaposlenemu, družinskemu članu ali osebi, s katero naslovnik živi ter ki je starejša od 14 let in je dosegljiva na naslovu, ali skrbniku stavbe, če ta obstaja; v vseh navedenih primerih mora vročevalec prejemnika obvestiti, da mora izvod odločbe ali vabilo izročiti osebi, na katero je naslovljeno, ali to osebo obvestiti o pisanju, če ve, kje je naslovnik, ter prejemnika opozoriti na odgovornost varstva naslovnikovih podatkov.

Če je pisanje naslovljeno na naslov, na katerem naslovnik dela zgolj občasno, se, če je naslovnik odsoten, vroči osebi, ki izjavi, da naslovnika pozna, če pa obstaja oddelek, pristojen za sprejem pisanj ali predmetov, pa osebi, ki vodi tak oddelek; v takem primeru mora vročevalec prejemnika obvestiti v skladu s predhodnim odstavkom.

V potrdilu o vročitvi se navede ime naslovnika pisanja, datum in čas neuspelega poskusa vročitve na domu, ime osebe, ki prevzame izvod odločbe ali vabilo in njeno razmerje do naslovnika, pri čemer se šteje, da je pisanje, ki je tako vročeno, veljavno vročeno.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Vročitev, ki ni opravljena v skladu z zakonom, je neveljavna, saj lahko zadevna oseba ostane brez ustrezne obrambe (člen 266, točka (1), zakona o civilnem postopku). Če pa se je oseba, ki je obveščena, pozvana, vabljena ali zaprošena, naj se zglasi, kljub kršitvi seznanila z zadevo in potrdila o vročitvi ne razglasi za nično, ko se prvič udeleži postopka pred sodiščem, se potrdilo od takrat naprej šteje za popolnoma veljavno vročeno in sestavljeno v skladu z zakonom (člen 266, točka (2), zakona o civilnem postopku).

Kar zadeva jezik pisanja, ki se vroča, mora biti v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije zadeva Henderson, C-354/15, vsem obvestilom priložen prevod bodisi v jeziku, ki ga toženec razume, bodisi v uradnem jeziku zaprošene države članice ali, če je v navedeni državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev. V takih primerih, če se standardni obrazec, določen v obrazcu L Uredbe (EU) 2020/1784, ne posreduje toženi stranki, je treba ta obvestila popraviti v skladu z navedeno uredbo, tako da se zadevni stranki pošlje standardni obrazec (obrazec L) iz Priloge I k navedeni uredbi.

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Kot v Uredbi (EU) 2020/1784 je vročanje informacij o naslovnikih dodatno okrepljeno s tem, da lahko naslovniki zavrnejo sprejem pisanja, če ni napisano v jeziku, ki ga naslovnik razume, uradnem jeziku naslovljene države članice ali če v navedeni državi članici obstaja več uradnih jezikov, v katerem koli od uradnih jezikov kraja, kjer se opravi vročitev, ali če mu ni priložen prevod.

Če naslovnik zavrne pisanje, se lahko napaka odpravi z novo vročitvijo pisanja, ki mu je priložen njegov prevod (člen 12(5)). Če zavrnitev ni upravičena, ker naslovnik zna jezik, v katerem je pisanje sestavljeno, lahko sodišče, ki odloča o zadevi, potem ko je bila pravica do zavrnitve sprejema pisanja dejansko uveljavljena, preveri, ali je navedena zavrnitev utemeljena, in po potrebi odloči v skladu s posledicami, določenimi v njegovi nacionalni zakonodaji (sklep Sodišča z dne 28. aprila 2016, zadeva C-384/14, Alta Realitat).

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

Če vročitev opravi sodišče, podporni urad pravosodne uprave ali skupno središče za vročanje, stroške vročitve nosi zadevni pravosodni organ, pri čemer osebi, ki naroči vročitev, ni treba plačati nobene takse.