Pravni viri
Vrste pravnih aktov - opis
Avstrijsko pravo je predvsem zapisano (gesatztes) pravo.
V skladu z avstrijsko ustavo ima vseh devet zveznih dežel (Bundesländer) poleg zveznega ustavnega prava tudi svoje deželno ustavno pravo. Deželno ustavno pravo ne sme biti v nasprotju z zveznim ustavnim pravom in mu je torej podrejeno. Takšno razmerje prednosti pa načeloma ne obstaja med zveznimi in deželnimi zakoni. Od leta 1988 lahko tudi dežele v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, sklepajo mednarodne pogodbe. Vendar ima v zunanjih zadevah še naprej vodilni položaj zvezna vlada.
Status običajnega prava in sodne prakse
Običajno pravo ima le zelo omejeno vlogo.
Sodbe najvišjih sodišč zagotavljajo koristne smernice za uporabo prava in so zelo pomembne. Vendar sodna praksa formalno ni priznana kot pravni vir.
Ukrepi, ki jih sprejmejo lokalni organi
Oblastni akti z državnimi pooblastili (tj. normativni pravni akti organov) zajemajo zakone (zakonodajne akte), upravne akte (akte izvršilne veje oblasti) in sodne odločbe (sodne akte).
V zakonih morajo biti določeni upravni akti, za katerih izvajanje so pooblaščeni upravni organi. Upravnim organom so lahko na primer podeljena pooblastila za izdajanje odločb (posameznih pravnih aktov) ali sprejemanje predpisov (splošnih pravnih pravil). Pooblaščeni so lahko tudi za izdajo neposrednih odredb ali uporabo neposredne sile, če morajo na primer med policijsko operacijo organi takoj ukrepati, da bi preprečili nevarnost.
Mednarodni pravni viri in pravo Evropske unije
Avstrijska ustava (Bundes-Verfassungsgesetz - zvezni ustavni zakon) določa, da so splošno priznana pravila mednarodnega prava del avstrijskega zveznega prava in da se mednarodne pogodbe vključijo v avstrijsko zakonodajo (s posebno zakonodajo ali brez nje). Pravna moč določb mednarodne pogodbe v domačem pravnem sistemu je odvisna od njene vsebine.
Za odobritev mednarodnih pogodb, ki spreminjajo ali dopolnjujejo ustavo, v Nationalratu (spodnji dom avstrijskega parlamenta) je potrebna enaka okrepljena večina kot za odločitve o zveznih ustavnih zakonih. Pogodbe, ki spreminjajo ali dopolnjujejo zakone, morajo izpolnjevati enake zahteve, kot veljajo ob sprejetju zakonov.
Mednarodne pogodbe sklepa zvezni predsednik po navodilih zvezne vlade ali zveznega ministra, ki ga za to pooblasti vlada. Politične pogodbe, ki spreminjajo ali dopolnjujejo zakone, mora predhodno potrditi Nationalrat. Zvezni predsednik lahko zvezni vladi ali pristojnim članom zvezne vlade podeli pooblastila za sklepanje nekaterih vrst mednarodnih pogodb, ki niso politične in ne spreminjajo ali dopolnjujejo zakonov.
Od pristopa Avstrije k Evropski uniji 1. januarja 1995 bistveni temeljni pravni red Avstrije ni več določen le z avstrijskim ustavnim pravom, ampak tudi s pravom EU (ustavni dualizem). Prevladujoče stališče je, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom in tudi splošnim zveznim ustavnim pravom, nima pa prednosti pred temeljnimi načeli ustave.
Najpomembnejši akti/zakonodaja
Civilno pravo
V civilnih zadevah pristojnost prve stopnje praviloma izvajajo okrožna sodišča (Bezirksgerichte) in deželna sodišča (Landesgerichte). Zunaj Dunaja so gospodarske zadeve obravnavala tudi okrožna in deželna sodišča. Poleg tega deželna sodišča obravnavajo zadeve s področja dela in socialne varnosti. Samo Dunaj ima ločene okrožno gospodarsko sodišče (Bezirksgericht für Handelssachen Wien), gospodarsko sodišče (Handelsgericht Wien) ter delovno in socialno sodišče (Arbeits- und Sozialgericht Wien).
Pristojnost je med sodišči razmejena glede na naravo pravdnega postopka (stvarna pristojnost), pri vseh zadevah, ki okrožnim ali deželnim sodiščem niso dodeljene na tej podlagi, pa od vrednosti spornega predmeta. Pristojnost glede na naravo zadeve ima vedno prednost pred pristojnostjo glede na vrednost spornega predmeta.
Na podlagi vrste pravdnega postopka so okrožna sodišča na primer pristojna v večini družinskopravnih ali najemnih sporov, deželna sodišča pa so med drugim pristojna za spore na podlagi zakona o jedrski odgovornosti (Atomhaftpflichtgesetz), zakona o civilni odgovornosti (Amtshaftungsgesetz), zakona o varstvu podatkov (Datenschutzgesetz) ter konkurenčnega in avtorskega prava. Okrožna sodišča so pristojna v zadevah, ki vključujejo vrednost spornega predmeta do 15 000 EUR, deželna sodišča pa v zadevah, ki vključujejo vrednost spornega predmeta nad 15 000 EUR.
Vsakdo ima splošno krajevno pristojno sodišče (allgemeiner Gerichtsstand), določeno na podlagi njegove osebne povezave s sodnim okrožjem. Praviloma se tožbe vložijo pri sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženca. Splošno krajevno pristojno sodišče za fizično osebo je običajno odvisno od njenega kraja stalnega (Wohnsitz) ali običajnega prebivališča (gewöhnlicher Aufenthalt), ena oseba pa ima lahko več splošno krajevno pristojnih sodišč. Splošno krajevno pristojno sodišče za pravno osebo je običajno odvisno od kraja njenega statutarnega sedeža.
Gospodarsko pravo
Samo Dunaj ima specializirana civilna sodišča za gospodarske zadeve, in sicer okrožno sodišče za gospodarske zadeve na Dunaju (Bezirksgericht für Handelssachen Wien) in gospodarsko sodišče na Dunaju (Handelsgericht Wien) ter specializirano civilno sodišče za delovne in socialne zadeve, tj. delovno in socialno sodišče na Dunaju (Arbeits- und Sozialgericht Wien). V vseh drugih okrožjih gospodarske zadeve ter delovnopravne in socialnopravne zadeve obravnavajo splošna sodišča. Krajevna pristojnost v gospodarskih zadevah ter delovnopravnih in socialnopravnih zadevah je načeloma urejena s pravili o splošnem pravdnem postopku.
Upravno pravo
Upravno pravo v širšem smislu ureja „javno“ pravo, organizacijo upravnih organov in procesno pravo upravnih organov, pa tudi odnose med državo in njenimi državljani, obveznosti ravnanja naslovnikov zakonodaje in vsebinska merila odločanja za javno upravo. Primer številnih posebnih področij upravnega prava so med drugim državljansko pravo in pravo o tujcih ter policijsko in gradbeno pravo.
Poleg ravnanja, ki ga kaznuje sodišče, upravno kazensko pravo ureja tudi to, kaj po upravnem kazenskem pravu pomeni upravni prekršek.
Druga podpodročja upravnega prava vključujejo določbe o upravnem postopku in (upravnem) pravnem varstvu. Odločbe upravnih organov, npr. upravne odločbe (Bescheide), se lahko pred upravnim sodiščem (Verwaltungsgericht) izpodbijajo s pritožbo.
Hierarhija predpisov
Za sprejetje zvezne ustavne zakonodaje je potrebna dvotretjinska večina glasov v Nationalratu, pri čemer mora biti navzoča vsaj polovica poslancev.
Poleg tega mora biti tako oblikovana zakonodaja izrecno poimenovana kot „ustavni zakon“ ali „ustavna določba“.
Nasprotno pa se za veljavni sklep o zveznem predpisu zahtevata navzočnost vsaj ene tretjine poslancev Nationalrata in absolutna večina oddanih glasov.
1. Temeljna načela ustave
Naslednja temeljna načela (Grundprinzipien) avstrijske ustave so glavni temelji avstrijskega prava:
- demokratično načelo,
- načelo delitve oblasti,
- načelo pravne države,
- republikansko načelo,
- načelo zvezne države in
- liberalno načelo.
Vsa navedena temeljna načela skupaj tvorijo temeljni ustavni sistem.
Imajo izjemen ustavni pomen. Če se s spremembo ustave opusti eno od temeljnih načel ali bistveno spremeni razmerje med temi načeli, je to celovita sprememba ustave (Gesamtänderung) in izvesti je treba referendum.
2. Primarno in sekundarno pravo EU
Pristop Avstrije k Evropski uniji 1. januarja 1995 je pomenil celovito spremembo avstrijske ustave. Od pristopa Avstrije njen pravni sistem ne temelji več le na avstrijskem ustavnem pravu, ampak tudi na pravu EU (ustavni dualizem). Prevladujoče stališče je, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom in tudi splošnim zveznim ustavnim pravom, nima pa prednosti pred temeljnimi načeli ustave.
3. „Splošno“ zvezno ustavno pravo
Ustavno pravo določa pravila za politično ukrepanje, tako da opredeljuje:
- zakonodajni postopek,
- položaj najvišjih organov v državi,
- razmerje med zvezno vlado in deželami v zvezi z zakonodajno in izvršilno dejavnostjo ter
- nadzor sodišč javnega prava nad ravnanjem države.
4. Zvezni zakoni
Temeljno načelo pravne države v ustavi določa, da mora biti vsako izvajanje zakonodaje (s strani javne uprave in sodišč) v skladu s to zakonodajo. Z ustavo so zakonodajne pristojnosti razdeljene med zvezno vlado in dežele.
5. Uredbe
Uredbe (Verordnungen) so splošni pravni predpisi, ki jih sprejmejo upravni organi in so enako zavezujoči za vse osebe, katerih razmerja se urejajo z zakonom. Za izdajanje izvedbenih uredb, ki podrobneje določajo izvajanje določb iz splošnejših pravnih predpisov, običajno zakonov, je v ustavi določeno splošno pooblastilo. Za uredbe, ki spreminjajo ali dopolnjujejo zakone, je potrebno izrecno ustavno pooblastilo.
6. Odločbe
Odločbe (Bescheide) so najpogosteje izvršilni upravnopravni akti, ki veljajo le za osebe, imenovane v njih.
Zakonodajni postopek
Zakonodajna pobuda
Predlogi zakonov se lahko Nationalratu predložijo na naslednje načine:
Poleg tega je treba v obravnavo Nationalratu predložiti tudi državljansko pobudo, če jo podpiše več kot 100 000 volilnih upravičencev ali ena šestina volilnih upravičencev v vsaki od treh dežel.
V praksi večino zakonodajnih pobud vloži zvezna vlada. Predloge zakonov zvezne vlade mora soglasno potrditi zvezna vlada (v svetu ministrov). Predlog pripravi pristojni minister, preden pa ga potrdi vlada, so k predložitvi pripomb pozvani drugi organi (kot so zvezne dežele ali drugi deležniki).
Sprejetje zakona
Po sprejetju predloga zakona v Nationalratu ga mora potrditi tudi Bundesrat (zgornji dom avstrijskega parlamenta). (Zveznih zakonov o financah ni treba predložiti Bundesratu - zvezna suverenost Nationalrata.) Zvezni kancler nato zakon predloži zveznemu predsedniku v overitev.
Nationalrat lahko razpiše referendum o predlogu zakona. Izvedbo referenduma lahko zahteva tudi večina njegovih poslancev. V takih primerih mora biti predlog zakona, ki ga je Nationalrat že potrdil, potrjen tudi na referendumu, preden se lahko overi.
Referendum je treba razpisati tudi za vsako temeljito spremembo ustave.
Zvezni predsednik s podpisom potrdi, da je bil zakon sprejet v skladu z ustavo. Tako overjeni zakon mora nato sopodpisati zvezni kancler.
Zakon se lahko razveljavi bodisi izrecno (formalna derogacija) bodisi s sprejetjem novega zveznega zakona, katerega vsebina ni skladna s prejšnjim predpisom (materialna derogacija), ne da bi bilo v njem formalno navedeno, da prejšnji predpis ni več veljaven (lex posterior derogat legi priori). Posebni zakoni imajo prednost pred splošnimi zakoni (lex specialis derogat legi generali). Poleg tega je lahko veljavnost zakona že od začetka omejena.
Razglasitev, objava in začetek veljavnosti
Zvezni zakon se objavi v zveznem uradnem listu (Bundesgesetzblatt), ko ga podpiše zvezni predsednik (za potrditev, da je bil sprejet v skladu z ustavo) in sopodpiše zvezni kancler.
Če zakon (retroaktivni učinek ali vacatio legis) ne določa drugače, začne zakon veljati ob koncu dneva razglasitve v zveznem uradnem listu.
Sredstva za reševanje sporov med različnimi pravnimi viri
Ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof) je kot izraz temeljnega načela pravne države pristojno za presojo ustavnosti zakonov in zakonitosti predpisov (t. i. sodni nadzor).
Ustavno sodišče odloča tudi o sporih o pristojnosti, na primer med sodišči in upravnimi organi ter deželnimi in zveznimi organi, kadar obe strani zahtevata ali zavrneta pristojnost v isti zadevi.
Ustavno sodišče v okviru svoje „pristojnosti za določitev pristojnosti“ (Zuständigkeit zur Kompetenzfeststellung) sprejme tudi zavezujočo odločitev o tem, ali zakonodajni akt ali uporaba zakona spada v pristojnost zvezne vlade ali zveznih dežel.
Za reševanje sporov med različnimi hierarhično višjimi zakoni ni prednostnih pravil.
Pravne podatkovne zbirke (z ustreznimi povezavami)
Ali je dostop brezplačen?
Da. Zakonodaja in sodna praksa sta brezplačno dostopni na spletu prek pravnega informacijskega sistema Republike Avstrije (Rechtsinformationssystem des Bundes (RIS)) na naslovu https://www.ris.bka.gv.at/.
V katerih jezikih je podatkovna zbirka na voljo?
Načeloma je podatkovna zbirka na voljo le v nemščini. Nekatere splošne informacije in izbor zakonodaje so na voljo v angleščini na vstopni strani v angleškem jeziku (glej povezavo: pravni informacijski sistem RIS (bka.gv.at)).
Katera merila iskanja so na voljo?
Podatkovna zbirka, na kateri temelji zvezni pravni informacijski sistem, je razdeljena na različne aplikacije, npr. prečiščeno zvezno pravo (Bundesrecht konsolidiert), prečiščeno deželno pravo (Landesrecht konsolidiert), zvezni uradni list, ki je verodostojen od leta 2004 (Bundesgesetzblatt authentisch ab 2004), deželni in zvezni uradni list za obdobje 1945-2003 (Staats- und Bundesgesetzblatt 1945-2003) in druge aplikacije. V tej zbirki so na voljo informacije o pravu Republike Avstrije (npr. prečiščeno zvezno in deželno pravo, sodna praksa), vsebuje pa tudi pravno zavezujoče objave, med drugim zveznih uradnih listov (od leta 2004) in deželnih uradnih listov (od leta 2014/2015).
Za vsako aplikacijo je na voljo ločen obrazec za iskanje z iskalnimi polji, prilagojenimi zadevni aplikaciji. Pri najpogosteje uporabljeni aplikaciji, tj. prečiščenem zveznem pravu (Bundesrecht konsolidiert), je na primer mogoče iskati po ključni besedi, naslovu/okrajšanem naslovu, organu za publikacije, vrsti zakonodaje, številki zakonodajnega indeksa, datumu veljavnosti, časovnem razponu in drugih merilih. V celotnem naboru podatkov je mogoče iskati tudi celotno besedilo (če je to v nemščini).
V razdelku pomoč/kontakt (Hilfe/Kontakt) je na voljo več priročnikov o različnih aplikacijah. Priročnik za iskanje pravnega informacijskega sistema RIS (glej povezavo HandbuchBgblAuth.pdf (bka.gv.at)) na primer podpira iskanje zveznih uradnih listov v pravno zavezujoči (verodostojni) različici.