1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?
Postopek v primeru insolventnosti je mogoče uvesti zoper gospodarske subjekte (posameznike ali družbe), če imajo:
(a) v treh letih pred vložitvijo predloga za uvedbo prisilnega postopka v primeru insolventnosti ali poravnavo z upniki premoženje v višini najmanj 300 000,00 EUR, ali
(b) v vsakem od treh let pred vložitvijo predloga za uvedbo prisilnega postopka v primeru insolventnosti ali poravnavo z upniki bruto letne prihodke v višini najmanj 200 000,00 EUR, ali
(c) skupne dolgove (na datum vložitve predloga za uvedbo prisilnega v primeru insolventnosti ali poravnavo z upniki) v višini najmanj 500 000,00 EUR (ne glede na datum njihovega nastanka).
2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?
(a) Pogoj za prisilni postopek v primeru insolventnosti je, da je podjetje insolventno; njegovo uvedbo lahko predlaga:
- dolžnik (ali upravni organi ali organi, ki opravljajo funkcije nadzora nad podjetjem in njegovega spremljanja),
- upnik,
- državni tožilec.
(b) Pogoj za poravnavo z upniki (concordato preventivo) je, da je podjetje v težavah (tj. ima finančne težave, ki niso dovolj resne, da bi povzročile insolventnost) ali insolventno; predlaga ga lahko samo dolžnik.
3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?
V postopku je vse premoženje, razen:
- strogo osebne lastnine in pravic;
- preživnin, plač, pokojnin in tega, kar dolžnik zasluži s svojim delom, v mejah, ki jih sodišče določi kot potrebne za vzdrževanje sebe in svoje družine;
- dohodka od dolžnikovega zakonitega užitka na premoženju njegovih otrok, premoženja v sredstvih, namenjenih potrebam družine (fondo patrimoniale), in dohodka od teh sredstev, razen kot je določeno s členom 170 civilnega zakonika;
- predmetov, ki jih po zakonu ni mogoče zaseči.
Premoženje v postopku vključuje vse premoženje, ki ga dolžnik pridobi po uvedbi postopka, vendar ne vključuje obveznosti, prevzetih za pridobitev in ohranitev navedenega premoženja.
4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?
Stečajni upravitelj (upravitelj) ima pravico/dolžnost, da premoženje upravlja, proda in izkupiček razdeli upnikom.
Dolžnik se lahko obrne na upravitelja, da bi pridobil informacije, poleg tega ta lahko izpodbija ukrepe, ki sta jih sprejela upravitelj in stečajni upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, vendar samo, če so bili sprejeti v nasprotju z zakonom (torej ne zgolj kot izhod v sili).
5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?
Dolg in nasprotna terjatev iste osebe (controcredito) v zvezi s postopkom se lahko pobotata, če sta nastala pred uvedbo postopka.
6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?
Ko se začne prisilni postopek v primeru insolventnosti, se izvajanje pogodb praviloma začasno ustavi. Upravitelj se lahko odloči, ali bo pogodbo prevzel ali odpovedal.
Posebna pravila so določena za nekatere vrste pogodb, ki se, odvisno od primera, zaradi uvedbe prisilnega postopka bodisi samodejno prekinejo bodisi se njihovo izvajanje nadaljuje, ne da bi bilo začasno ustavljeno.
Splošno pravilo pri poravnavi z upniki je, da se izvajanje pogodbe nadaljuje, razen če dolžnik zahteva, da ga sodišče začasno ustavi ali pogodbo odpove.
7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?
Upnik običajno ne more uvesti ali nadaljevati izvršilnega postopka ali postopka za izdajo začasne odredbe za premoženje, vključeno v postopek, po njegovem začetku, razen če se upravitelj odloči, da ga bo prevzel.
Upniki lahko tožbe po uvedbi postopka v primeru insolventnosti vložijo samo, če upravitelj ne ukrepa, tj. ne vloži take tožbe (namerno ali zgolj iz malomarnosti).
8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?
Z uvedbo prisilnega postopka v primeru insolventnosti se ustavijo tekoči postopki, ki se lahko pozneje nadaljujejo.
Pravde, ki jih upnik začne zoper osebo, za katero je sodišče pozneje izdalo sklep o insolventnosti, lahko nadaljuje samo upravitelj, in sicer po vrstnem redu, značilnem za navedene postopke.
Posredovanje dolžnika je dovoljeno le v izjemnih primerih.
9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?
Med prisilnim postopkom v primeru insolventnosti upniški odbor sestavljajo trije ali pet upnikov in ima precejšnja pooblastila. Zlasti lahko:
- odobri transakcije, zmanjšanje dolga, posebne sporazume, zunajsodne poravnave, prizna pravice tretjih oseb, izbris hipotek, vračilo zastav, sprostitev obveznic, sprejem dediščine in daril ter vsa druga dejanja v okviru posebnega upravljanja,
- spremlja dejanja upravitelja in lahko od sodišča zahteva njegovo razrešitev,
- odobri likvidacijski načrt,
- dovoli upravitelju, da prevzame ali prekine pogodbo, ki se izvaja na datum uvedbe prisilnega postopka v primeru insolventnosti,
- prisostvuje popisu dolžnikovega premoženja,
- dostopa do vseh dokumentov v zvezi s postopkom,
- dovoli upravitelju, da iz premoženja izključi ali opusti likvidacijo enega ali več delov premoženja, če se likvidacija zdi očitno slabša možnost,
- stečajnemu upravitelju, ki ga je imenovalo sodišče, predlaga ustavitev prodaje premoženja.
Poleg izvajanja zgoraj navedenih upravnih pooblastil upniški odbor izraža mnenja o ukrepih, ki jih sprejmeta stečajni upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, ali sodišče, in sicer mnenja:
- o dovoljenju zavarovanim upnikom, da prodajo premoženje, ki je v posesti kot jamstvo,
- o dovoljenju stečajnemu upravitelju, ki ga je imenovalo sodišče, da še naprej začasno vodi podjetje (nadaljnje vodenje mora odobriti upniški odbor),
- o dovoljenju stečajnemu upravitelju, ki ga je imenovalo sodišče, da podjetje odda v najem (oddajo v najem mora odobriti upniški odbor).
Upniški odbor se imenuje s potrditvijo sodbe v okviru likvidacijskih dogovorov z upniki in ima enaka pooblastila, če so združljiva.
10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?
Upravitelj lahko (ob predhodnem dovoljenju):
- nadaljuje vodenje podjetja ali določenih sektorjev,
- podjetje ali določene sektorje odda v najem,
- proda vse premoženje in izkupiček razdeli upnikom,
- odloči, da ne proda ali pridobi premoženja majhne vrednosti.
11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?
Vsak upnik lahko ne glede na višino in znesek terjatve pri sodišču zahteva uvedbo prisilnega postopka v primeru insolventnosti zoper dolžnika. Upniku ni treba imeti izvršilnega naslova; pomembno je, da obstajajo listinski dokazi o terjatvi.
Vsi upniki (vključno s tistimi, ki so zahtevali in dosegli uvedbo postopka) morajo svoje terjatve prijaviti po uvedbi postopka.
12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?
Upniki lahko svoje terjatve prijavijo neposredno brez pravnega zastopanja.
Njihove prijave morajo vključevati listinske dokaze o terjatvi in biti vložene elektronsko (s pošiljanjem certificirane elektronske pošte upravitelju).
13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?
Izkupiček od prodaje premoženja se razdeli med vse upnike po vrstnem redu.
Zneski se običajno plačujejo po naslednjem vrstnem redu:
- terjatve z največjo prednostjo pri poplačilu;
- prednostne terjatve (zakon daje prednost hipotekam, vrednostnim papirjem in splošnim ali posebnim prednostnim terjatvam za nekatero ali celotno premoženje);
- nezavarovane terjatve;
- odložene terjatve.
Če (kot se skoraj vedno zgodi) izkupiček ne zadošča za poplačilo vseh terjatev, se ne razdeli na podlagi zneska terjatve, ampak po vnaprej določenem vrstnem redu. Nato se znotraj vsake kategorije terjatev upošteva načelo enakega obravnavanja, kar pomeni, da se dodelitve opravijo na podlagi zneska terjatve.
14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?
Prisilni postopek v primeru insolventnosti se konča, ko:
- ni prijavljena nobena terjatev,
- so vse terjatve poplačane,
- je razdeljen ves izkupiček od prodaje premoženja,
- je potrjeno, da ni premoženja za prodajo ali drugega izkupička.
Posebni ukrepi se uporabljajo za zaključek, kadar je premoženje zarubljeno ali zaseženo v skladu s protimafijsko zakonodajo.
Ko se prisilni postopek v primeru insolventnosti konča, dolžnik znova pridobi sposobnost biti stranka v postopku ter lahko pridobi premoženje, ne da bi ga upravitelj zarubil.
Poravnava z upniki in obvezni dogovori v primeru insolventnosti se končajo, ko je odobren sporazum med dolžnikom in upniki. Kadar pa se s sporazumom zahteva likvidacija premoženja (concordato liquidatorio), se dogovor z upniki nadaljuje zaradi prodaje in se tako konča, ko je prodano vse premoženje in je izkupiček razdeljen upnikom.
Ko so poravnava z upniki in obvezni dogovori v primeru insolventnosti končani, je dolžnik razbremenjen vseh dolgov.
15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?
Ko se prisilni postopek v primeru insolventnosti konča, lahko upniki zoper dolžnika vložijo tožbo za izterjavo morebitnega preostalega dolga (tj. del dolga, ki ga upravitelj ni poplačal), razen če je bil izveden postopek za razbremenitev obveznosti; v tem primeru upniki od dolžnika ne morejo izterjati ničesar.
Ko je poravnava z upniki končana, upniki od dolžnika ne morejo izterjati ničesar. Če pa dolžnik ne bi izpolnil obveznosti, lahko upniki zahtevajo odpoved dogovora; zahtevo je treba vložiti v enem letu od postavljenega roka za zadnjo obveznost v okviru dogovora. Odpoved ni dovoljena, če je neizpolnitev nepomembna.
16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?
Stroški postopka v primeru insolventnosti se krijejo s samim postopkom v primeru insolventnosti, plačajo pa se iz izkupička od prodaje premoženja.
Če premoženja ni, upravitelja in njegove stroške plača država.
17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?
Dejanja, ki so brezplačna, in plačila dolžnika po vložitvi predloga za uvedbo prisilnega postopka v primeru insolventnosti ali v dveh letih pred tem, nimajo pravne veljave za upnike.
Dejanja, ki jih je dolžnik izvedel po vložitvi predloga za uvedbo prisilnega postopka v primeru insolventnosti ali v predhodnem letu ali šest mesecev po tem, se lahko, odvisno od primera, razveljavijo.
Pravna dejanja, ki jih dolžnik izvede po začetku postopka, so nična.
Dejanja, ki se v okviru posebnega upravljanja izvedejo v času veljavnosti dogovorov z upniki in brez dovoljenja sodišča, so nična.