Družinske preživnine

1 Kaj pomenita izraza „preživnina – preživljanje“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo plačati preživnino drugi osebi?

Obveznost plačevanja preživnine izhaja iz krvnega sorodstva in svaštva, (prejšnje) zakonske vezi ali razmerja med staršem in otrokom. Preživnina je obveznost, v skladu s katero je treba prispevati k življenjskim stroškom upravičenca (preživninski upravičenec), čeprav živi ločeno.

Preživninska obveznost, ki velja med zakoncema med zakonsko zvezo, velja tudi po prenehanju zakonske zveze. Sodišče lahko v sodbi o razvezi zakonske zveze ali poznejši sodbi dodeli preživnino, ki jo nekdanji zakonec plačuje drugemu nekdanjemu zakoncu, ki je to zahteval in katerega dohodek ne zadostuje za kritje njegovih življenjskih stroškov (in za katerega ni mogoče razumno pričakovati, da si bo ta dohodek lahko zagotovil). Sodnik pri določitvi preživnine upošteva potrebe preživninskega upravičenca in sredstva (finančna sredstva) drugega nekdanjega zakonca. Pomembni so lahko tudi dejavniki, ki niso povezani s finančnimi sredstvi, kot je trajanje zakonske zveze ali starost osebe, upravičene do preživnine. Najdaljše obdobje plačevanja preživnine je pet let. Če je zakonska zveza ali registrirana partnerska skupnost trajala manj kot 10 let, preživninska obveznost preneha po preteku polovice trajanja zakonske zveze ali partnerske skupnosti.

Obstajajo tri izjeme:

• če imata zakonca skupne otroke, preživninska obveznost do (nekdanjega) zakonca ne preneha, dokler najmlajši otrok ne dopolni 12 let.
• Če je zakonska zveza trajala najmanj 15 let, preživninski upravičenec pa čez 10 let prejme starostno pokojnino, preživninska obveznost preneha, ko se začne izplačevati pokojnina.
• Če je bil preživninski upravičenec rojen 1. januarja 1970 ali prej, je zakonska zveza ali registrirana partnerska skupnost trajala več kot 15 let, preživninski upravičenec pa ne bo prejemal pokojnine še več kot 10 let, znaša obdobje plačevanja preživnine 10 let.

Sodišče lahko na zahtevo preživninskega upravičenca določi rok, če bi bila glede na vse okoliščine zadeve uporaba teh zakonskih rokov v nasprotju z načeloma razumnosti in pravičnosti. Takšno zahtevo je treba vložiti v treh mesecih od prenehanja obveznosti.

Nekdanji zakonci lahko sklenejo svoje zunajsodne dogovore o preživnini. Ti so običajno določeni v sporazumu (o razvezi zakonske zveze). V praksi ta sporazum potrdi sodišče ob razvezi zakonske zveze ali prenehanju registrirane partnerske skupnosti. Ta potrditev upravičencu zagotavlja večjo pravno varnost, saj lahko sporazume izvrši sodni izvršitelj ali v nekaterih primerih nacionalni urad za izterjavo preživnin (LBIO).

Zgoraj navedeno velja tudi za preživnino med nekdanjimi registriranimi partnerji.

Preživninske obveznosti staršev ter očimov in mačeh

Starši morajo v skladu s svojimi sredstvi prispevati h kritju stroškov varstva in vzgoje mladoletnih otrok. V času trajanja zakonske zveze ali registrirane partnerske skupnosti morajo tudi mačehe in očimi preživljati mladoletne otroke svojega zakonca ali registriranega partnerja, ki spadajo v njihovo družino. Starši ter očimi in mačehe morajo kriti tudi življenjske stroške in stroške študija svojih otrok (pastorkov), starih od 18 do 21 let. Ko njihovi potomci dopolnijo 21 let, morajo starši plačevati preživnino le, če so njihovi potomci v stiski.

Preživninske obveznosti bioloških očetov/materinega življenjskega partnerja

Otrokov biološki oče mora plačevati preživnino za vsakega otroka, katerega oče je (vendar ga ne prizna), dokler ima otrok le mater ter med njim in drugim staršem ne obstaja pravno družinsko razmerje (drugače rečeno, če otrok nima pravno določenega očeta). Enaka obveznost velja tudi za materinega življenjskega partnerja, ki je privolil v dejanje, s katerim bi lahko bil spočet otrok.

Preživninske obveznosti oseb, ki niso starši, s skupno pravico do varstva in vzgoje otroka

Vsaka oseba, ki ni eden od staršev ter ima skupaj z enim od staršev otroka pravico do varstva in vzgoje tega otroka, ima do otroka preživninsko obveznost (člen 1 253w civilnega zakonika). Preživninska obveznost velja do otrokovega dopolnjenega 21. leta, ko pravica do skupnega varstva in vzgoje preneha zaradi otrokove polnoletnosti.

Kdaj je treba plačati življenjske stroške?

Obveznost staršev (oziroma očimov in mačeh) do njihovih mladoletnih otrok in otrok (oziroma pastorkov), ki so mlajši odrasli, (in preživninske obveznosti, ki so enakovredne preživninskim obveznostim staršev) obstaja ne glede na potrebe. V vseh drugih razmerjih obstaja pravica do preživnine samo za osebe, ki potrebujejo pomoč.

Šteje se, da jo potrebujejo, če nimajo zadostnega dohodka, da bi lahko skrbele zase, in ni mogoče razumno pričakovati, da ga bodo lahko zagotovile same. Obveznost staršev (oziroma očimov in mačeh) do njihovih mladoletnih in mlajših odraslih otrok (oziroma pastorkov) (do 21. leta starosti) obstaja ne glede na potrebe. Potreba po preživnini je določena tudi za otroke do 21. leta starosti.

Kako se določi znesek preživnine?

Zakonska merila za določitev zneska, ki ga je treba plačevati za preživnino, so potrebe upravičenca in plačilna sposobnost zavezanca.

2 Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Ali se predpisi za preživljanje mladoletnikov razlikujejo od predpisov za preživljanje odraslih?

Starši morajo kriti stroške varstva in vzgoje otrok, mlajših od 18 let (mladoletni otroci). Sem spadajo življenjski in drugi stroški, povezani z vzgojo otroka, kot so izobraževanje in prostočasne dejavnosti. Starši morajo prispevati h kritju stroškov varstva in vzgoje v skladu s svojimi sredstvi. To velja tudi, če ima otrok lastna sredstva in/ali dohodek.

Starši morajo otrokom, ki so stari 18, 19 in 20 let (mlajši odrasli), plačevati življenjske stroške in stroške izobraževanja. Življenjski stroški in stroški izobraževanja pomenijo enako kot stroški varstva in vzgoje v otroštvu. To velja tudi, če imajo otroci lastna sredstva in/ali dohodek. Vendar pa se na podlagi strukturnega dohodka otrok določi obseg njihove potrebe za prejemanje preživnine.

Do potomcev, starih 21 let in več, imajo starši preživninsko obveznost le, če ti potrebujejo pomoč in ne morejo skrbeti sami zase, na primer če so fizično ali duševno prizadeti.

3 Naj se za pridobitev preživnine obrnem na pristojni organ ali na sodišče? Kateri so glavni elementi tega postopka?

Znesek, ki ga mora plačati preživninski zavezanec, lahko določita stranki sami v sporazumu ali pa ga določi sodišče s sodbo.

V postopku razveze zakonske zveze se od sodišča pogosto zahteva, naj odloči o preživnini za nekdanjega zakonca ali otroka.

4 Ali se zahtevek lahko vloži v imenu sorodnika (če da, do katerega kolena) ali v imenu otroka?

Zahtevek mora vložiti odvetnik preživninskega upravičenca. Vložitev zahtevka brez odvetnika ni dovoljena. Mladoletne otroke na sodišču zastopa njihov zakoniti zastopnik (običajno eden od staršev).

5 Če nameravam začeti postopek pred sodiščem, kako ugotovim, katero sodišče je pristojno?

Nacionalna pristojnost

Kar zadeva nacionalno pristojnost nizozemskih sodišč, je v preživninskih zadevah na prvi stopnji pristojno: sodišče v kraju prebivališča vložnika (enega od vložnikov) ali ene od strank, navedenih v zahtevku, če pa kraj prebivališča ene od teh strank ni znan, je pristojno sodišče v kraju dejanskega prebivališča ene od njih. Pritožba se lahko vloži pri pritožbenem sodišču, pristojnem za zadevno sodišče.

Mednarodna pristojnost znotraj Evropske unije

Za preživninske obveznosti znotraj Evropske unije od 18. junija 2011 velja Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah. Uredba vsebuje določbe o pristojnosti sodišča.

V uredbi o preživninah je bistven člen 3, ki vsebuje štiri možne podlage za pristojnost naslednjih sodišč:

• sodišče v kraju, kjer ima preživninski zavezanec običajno prebivališče, ali
• sodišče v kraju, kjer ima upravičenec običajno prebivališče, ali
• kot dodatna zahteva: sodišče, pristojno za status osebe (npr. poreklo, razveza zakonske zveze), ali
• tudi kot dodatna zahteva: sodišče, pristojno za starševsko skrb.

Stranki lahko tudi sporazumno izbereta pristojnost na podlagi nekaterih pomembnih dejavnikov. Za uporabo uredbe o preživninah se ne zahteva, da mora imeti toženec običajno prebivališče na ozemlju države članice. Nepomembno je tudi državljanstvo strank.

Ker pravila o pristojnosti iz Uredbe niso več omejena na primere, v katerih ima toženec stalno prebivališče v EU, se na Nizozemskem vedno uporabljajo.

Mednarodna pristojnost zunaj Evropske unije

V zvezi z mednarodno pristojnostjo nizozemskih sodišč zunaj Evropske unije se uporabljajo naslednja pravila. Če toženec prebiva zunaj Evropske unije, je v skladu z zakonika o civilnem postopku pristojno nizozemsko sodišče. V skladu s tem lahko nizozemsko sodišče sprejme začasne ureditve v zvezi z razvezo zakonske zveze ali dopolnilne ukrepe, kot so preživnina ali nadaljnja uporaba prebivališča zakoncev. Nizozemsko sodišče je pristojno tudi za odločanje o samostojnem zahtevku za preživnino, če:

• vložnik ali ena ali več zainteresiranih strani, navedenih v zahtevku, prebiva na Nizozemskem,
• je zadeva kako drugače dovolj povezana s sodno pristojnostjo Nizozemske,
• so stranke kot pristojna izbrale nizozemska sodišča ali
• zainteresirana stran nastopi v postopku in ne poda ugovora glede pristojnosti sodišča.

6 Ali moram kot prosilec uporabiti posrednika za začetek postopka pred sodiščem (npr. odvetnika, osrednji ali lokalni organ itd.)? Če ne, kakšen je postopek?

Zahtevek za določitev, spremembo ali prenehanje preživnine mora vložiti odvetnik. Odvetnik zastopa vložnika na obravnavi. Imena in naslovi odvetnikov so na voljo na spletišču Poišči odvetnika – nizozemska odvetniška zbornica.

Obstaja tudi združenje odvetnikov s področja družinskih zadev in mediatorjev pri razvezi zakonske zveze, katerega člani so med drugim specializirani za zadeve v zvezi z razvezo zakonske zveze in preživnino. Njihovo področje specializacije je tudi mediacija in vse, kar je s tem povezano.

7 Ali moram za začetek postopka plačati sodno takso? Če da, koliko ta znaša? Če so moja finančna sredstva nezadostna, ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

V sodnem postopku je treba prispevati za sodne stroške. Navedeni prispevek je sodna taksa. Poleg tega je treba plačati tudi odvetniški honorar in takse za sodne izvršitelje.

Če stranka v postopku ne more plačati (vseh) odvetniških stroškov, je v nekaterih okoliščinah lahko upravičena do pravne pomoči. To je znano kot „dodelitev pravne pomoči“.Država plača  Država plača del stroškov, stranka v sporu pa „osebni prispevek“. Višina „osebnega prispevka“ je odvisna od dohodka in finančnih sredstev stranke v postopku. Pravno pomoč zagotavlja odbor za pravno pomoč. Odvetnik mora zaprositi za pravno pomoč pri odboru za pravno pomoč.

Če se dodeli pravna pomoč, se sodna taksa zniža tudi v preživninskih zadevah.

Upravičenost do pravne pomoči velja tudi za čezmejne spore, tj. če vložnik prebiva zunaj Nizozemske. To je urejeno v evropski direktivi o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih. Pravna pomoč se lahko zahteva, in sicer s sklicevanjem na člene od 23A do 23K zakona o pravni pomoči (Wet op de rechtsbijstand), prek odbora za pravno pomoč v Haagu, pri čemer je treba uporabiti obrazec, ki je priložen direktivi o čezmejni pravni pomoči in enak za vse države članice.

8 Kakšno preživnino običajno dodeli sodišče? Kako se izračuna znesek preživnine? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? Če da, kako (npr. s pomočjo sistema samodejne indeksacije)?

Zahtevek za določitev in spremembo preživnine za otroka in partnerja ali odpoved slednji se lahko vloži pri sodišču. Zahtevek vloži odvetnik.

Sodišče pri odločanju upošteva potrebe in zmožnosti strank (finančna sredstva). Sodstvo je pripravilo priporočila za enotno praktično uporabo teh konceptov (poročilo o merilih za preživnino, objavljeno na spletišču pravosodja). Ta priporočila nimajo zakonske moči, sodišča in stranke pa lahko v posameznih primerih od njih odstopajo.

Pri odločanju sodišča so lahko pomembne naslednje (neizčrpne) postavke prihodkov in odhodkov:

• dohodek iz zaposlitve (zaslužek ali dobiček iz samozaposlitve),
• štipendije,
• prihodki iz pokojnin ali nadomestil,
• plačila najemnin,
• obstoječe možnosti za zvišanje dohodka (sposobnost ustvarjanja zaslužka),
• odplačila in obresti hipotek,
• drugi mesečni strukturni stroški,
• zavarovalne premije,
• finančne obveznosti do drugih oseb,
• znesek morebitnih dolgov in njihovo odplačilo. 

Spremembe višine preživnine

Sporazum ali sodna odločba se lahko spremeni s poznejšo odločbo, če zaradi spremenjenih okoliščin ne izpolnjuje več zakonskih meril. Stranki se lahko dogovorita tudi o novem znesku preživnine.

Zakonska indeksacija 

Vsako leto minister za pravosodje določi delež, za katerega se v skladu z zakonom poveča prispevek za preživljanje, ki ga določi sodišče, ali prispevek, ki je določen sporazumno. Pri izračunu tega deleža povečanja se upoštevajo rast plač v zasebnem in javnem sektorju ter trendi v drugih sektorjih. Delež se objavi v uradnem listu.

Od te samodejne prilagoditve preživnin je veliko izjem. Stranke ali sodišče lahko izključijo zakonsko indeksacijo ali določijo nadomesten način indeksacije.

9 Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina za nekdanje zakonce se plačuje neposredno nekdanjemu zakoncu. Preživnina za mladoletne otroke se plačuje neposredno tistemu staršu, ki skrbi za otroka. Mladi odrasli potomci prejemajo preživnino neposredno.

10 Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti, da se ga prisili k plačilu?

Če je preživninska obveznost za otroka in/ali partnerja določena s sodbo sodišča in če preživninski zavezanec ne izpolnjuje obveznosti, lahko sodbo izvrši nacionalni urad za izterjavo preživnin (LBIO) v obliki odtegljaja od zavezančevih plač ali prejemkov. Sodbo lahko izvrši tudi sodni izvršitelj (na voljo so tudi druge vrste zaplembe). Če sodbe sodišča ni, je treba zadevo predložiti sodišču. Za pomoč pri tem je potreben odvetnik.

11 Na kratko opišite vse omejitve izvrševanja, zlasti predpise o varstvu preživninskega zavezanca ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih v vašem nacionalnem sistemu izvrševanja.

V primeru zasega dela prejemkov ali plače je treba upoštevati prag oprostitve.

Za primere, v katerih plačilo še ni bilo določeno s sodno odločbo ali sporazumom, velja petletni zastaralni rok.

V primeru že določenih preživnin velja petletni zastaralni rok za potekle, vendar neizpolnjene roke za medsebojno dogovorjeno preživnino. V primeru preživnine, določene s sodno odločbo, znaša zastaralni rok za njeno izvršitev dvajset let.

12 Ali obstaja organizacija ali organ, ki mi lahko pomaga v postopku pridobitve preživnine?

V primeru zapadlih plačil preživnine za otroka in/ali partnerja sta lahko za izvršitev imenovana nacionalni urad za izterjavo preživnin (LBIO) ali sodni izvršitelj.
Za to mora imeti dovoljenje preživninskega upravičenca. Če je treba, lahko za izterjavo preživnine uporabi prisilno izterjavo. Lahko na primer zaseže del plače, druge prejemke ali nepremično in premično premoženje preživninskega zavezanca.

Za to mora imeti dovoljenje preživninskega upravičenca. Preživnina mora biti določena s sodno odločbo. Zaostanek ob pritegnitvi LBIO ne sme biti starejši od šestih mesecev (LBIO lahko izterja zaostanek, starejši od šestih mesecev, če je bila odločba sodišča izdana v teh šestih mesecih in je bil naložen retroaktivni prispevek).

Če je treba, lahko za izterjavo preživnine uporabi prisilno izterjavo. Zaseže lahko na primer del plače, druge prejemke ali – prek sodnega izvršitelja – nepremično ali premično premoženje preživninskega zavezanca.

Pomoč LBIO je za preživninskega upravičenca brezplačna. Po prejemu zahtevka za izterjavo se pred izterjavo, pri kateri nastanejo stroški, zadeva poskusi rešiti z mediacijo in/ali zagotovitvijo pojasnil. To je uspešno v skoraj treh četrtinah primerov. Kadar pa LBIO prevzame izterjavo, mu mora preživninski zavezanec plačati pristojbino za izterjavo. LBIO določi pristojbino za izterjavo. Ta pristojbina znaša 15 % dolgovanih mesečnih zneskov in zamujenih plačil preživnine. Preživninski zavezanec mora povrniti tudi morebitne stroške izvršitve.

13 Ali lahko organizacije (vladne ali zasebne) namesto preživninskega zavezanca v celoti ali delno vnaprej plačajo preživnino?

LBIO ali sodni izvršitelj ne moreta vnaprej plačati preživnine.

14 Če sem v tej državi članici, preživninski zavezanec pa stalno prebiva v drugi državi:

14.1 ali lahko dobim pomoč organa ali zasebne organizacije v tej državi članici?

Naloge LBIO segajo tudi na področje mednarodne izterjave preživnine. Izhajajo iz uredb in konvencij, katerih pogodbenica je Nizozemska.

Nizozemska je pogodbenica konvencije ZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini, sprejete 20. junija 1956 v New Yorku (Newyorška konvencija). To je konvencija o medsebojni pravni pomoči, katere cilj je olajšati izterjavo preživnin v mednarodnih zadevah. V državah, ki so pristopile k Newyorški konvenciji, je izvajanje te konvencije poverjeno eni ali več institucijam. Na Nizozemskem je to LBIO.

Haaška Konvencija z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin velja od 1. avgusta 2014 za države članice Evropske unije (za Dansko le delno) in druge države pogodbenice. Haaška konvencija nadomešča Newyorško konvencijo med pogodbenicami, če področji uporabe obeh konvencij sovpadata. Kar zadeva odnose med državami članicami EU, ima prednost uredba o preživninah (Uredba (ES) št. 4/2009).

Dejavnosti, ki jih izvajajo LBIO in tuje ustanove kot osrednji organi, so načeloma brezplačne. Osrednji organ nosi svoje stroške v zvezi z uporabo zadevne uredbe in konvencije. Osrednji organ vložniku ne sme zaračunati nobenih stroškov, razen morebitnih ločenih stroškov, ki izhajajo iz zahtevka za posebne ukrepe.

14.2 Če je to mogoče, kako lahko stopim v stik s tem organom ali zasebno organizacijo?

Če prebivate na Nizozemskem, se obrnite na LBIO:

Nacionalni urad za izterjavo preživnin (LBIO)

Postbus 8901
3009 AX Rotterdam

Za uporabo storitev LBIO je treba predložiti obrazec z vlogo. Obrazec lahko prenesete s spletnega mesta Mednarodna preživnina.

15 Če sem v drugi državi, preživninski zavezanec pa je v tej državi članici:

15.1 ali lahko vložim zahtevek neposredno pri takem organu ali zasebni organizaciji v tej državi članici?

LBIO poleg tega na zahtevo preživninskih upravičencev, ki prebivajo v tujini, izterja preživnino od preživninskih zavezancev, ki prebivajo na Nizozemskem. Preživninski upravičenci v drugi državi članici, ki želijo zahtevati preživnino, ki jo mora plačati preživninski zavezanec, ki živi na Nizozemskem, se lahko sklicujejo na sistem iz Konvencije. Zahtevek morajo vložiti pri ustanovi pošiljateljici v svoji državi, ta pa nato naveže stik z ustanovo prejemnico na Nizozemskem (LBIO). Ustanova prejemnica potem sprejme potrebne ukrepe za pridobitev preživnine.

15.2 Če je to mogoče, kako se lahko obrnem na ta organ ali zasebno organizacijo in kakšno pomoč lahko dobim?

Za kontaktne podatke glej odgovor na vprašanje 14.2.

16 Ali to državo članico zavezuje Haaški protokol iz leta 2007?

Da.

17 Če te države članice ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, kateri predpisi se po pravilih njenega mednarodnega zasebnega prava uporabijo za preživninski zahtevek? Katera so relevantna pravila mednarodnega zasebnega prava?

Ni relevantno.

18 Kakšna so pravila glede dostopa do sodnega varstva v čezmejnih primerih v okviru EU, v skladu s strukturo Poglavja V uredbe o preživninskih obveznostih?

Za pripravo določb o učinkovitem dostopu in brezplačni pravni pomoči v skladu z uredbo o preživninah (in konvencijo o preživninah) v nizozemskem pravu je pomembno naslednje.

LBIO je v postopkih na podlagi Newyorške konvencije že pred začetkom veljavnosti Uredbe in Konvencije deloval kot organ za prejem in vročanje, kot organ prejemnik pa izvaja postopke v korist tujih vložnikov. LBIO kot ustanova prejemnica v skladu s členom 6 Newyorške konvencije sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev izterjave v imenu upravičenca. LBIO v mednarodnem preživninskem postopku nastopa v svojem imenu kot stranka postopka. LBIO v postopku peticije ne zaračunava sodne takse. LBIO tujemu vložniku ne zaračuna nobenih stroškov, nastalih v zvezi s postopkom. Člen 14(3) Konvencije in člen 44(3) Uredbe se lahko uporabljata v skladu s prakso iz Newyorške konvencije. Vložnik lahko namreč začne postopek brez pravne pomoči (v smislu pravnega zastopanja s strani ponudnika pravne pomoči), saj osrednji organ, tj. LBIO, sam brezplačno zagotavlja potrebne storitve.

19 Kakšne ukrepe ta država članica sprejme za zagotovitev izvajanja dejavnosti iz člena 51 uredbe o preživninskih obveznostih?

V skladu z zakonom o nacionalnem uradu za izterjavo preživnine (Wet LBIO) ima LBIO zadostne možnosti za izvajanje nalog iz člena 51 uredbe o preživninah.

Zakon med drugim ureja obveznost številnih ustanov in služb, da LBIO za namene njegove vloge osrednjega organa zagotavljajo brezplačne informacije.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.