Dedovanje

Ta informativni list je bil pripravljen v sodelovanju s Svetom notariatov EU (CNUE).

 

1 Kako se sestavi razpolaganje za primer smrti (oporoka, skupna oporoka, dedna pogodba)?

Oporoka se lahko sestavi samo z notarsko listino (notarska oporoka) (notarële akte (notarieel testament)) ali z lastnoročno zasebno listino, ki se izroči notarju v hrambo v obliki deponirane oporoke (depot-testament) (člen 4:94 civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek). V posebnih primerih je določeno omejeno število izjem (členi 4:97 do 107 civilnega zakonika). Skupna oporoka (gezamenlijk testament) ni sprejemljiva (člen 4:93 civilnega zakonika). Sporazum o prihodnji dediščini prav tako ni sprejemljiv. V skladu s členom 4:4(2) civilnega zakonika so pogodbe, katerih namen je v celoti ali delno razpolagati s premoženjem, ki še ni prešlo na dediče, nične.

2 Ali mora biti razpolaganje overjeno in na kakšen način?

Notar, ki sestavi oporoko, mora podatke naslednji delovni dan vpisati v centralni register oporok (Centraal Testamenten Register (CTR)).

Glej tudi: http://www.centraaltestamentenregister.nl/. Informacije o hrambi, registraciji in iskanju oporoke so na voljo tudi na spletišču Združenja evropske mreže registrov oporok (ENRWA) v razdelku „Information sheet“ (informativni list): http://www.arert.eu/.

3 Ali je svoboda do razpolaganja za primer smrti omejena (npr. z nujnim deležem)?

Potomci zapustnika (otroci ali, če so otroci že umrli, njihovi otroci) ne morejo biti v celoti razdedinjeni. Upravičeni so do nujnega deleža (legitieme portie). Do nujnega deleža niso upravičeni niti zakonec niti predniki. Nujni delež znaša polovico zapuščine (glej člen 4:64 civilnega zakonika). Če se potomec sklicuje na svoj nujni delež, se ne šteje več za dediča (erfgenaam), temveč za upnika (schuldeiser) zapuščine.

4 Kdo in koliko deduje, če razpolaganja za primer smrti ni?

Če oporoke ni, glede na okoliščine veljajo naslednja pravila:

Če zapustnik ni bil poročen in je bil brez otrok, načeloma starši, bratje in sestre dedujejo po enakih delih, pri čemer vsak od staršev vedno deduje vsaj eno četrtino deleža.

Če zapustnik ni bil poročen in so ga preživeli otroci, se zapuščina razdeli med otroke v enakih delih.

Če je zapustnika preživel zakonec in ni preživelih otrok, zadnji preživeli zakonec deduje celotno zapuščino.

Če so zapustnika preživeli zakonec in otroci, dedujejo po enakih delih, vendar preživeli zakonec po zakonu dobi zapuščinsko premoženje. Za likvidacijo zapuščine je odgovoren zakonec. Vsak od otrok kot dedni upravičenec po zakonu pridobi pravico do denarne terjatve (geldvordering) v razmerju do preživelega zakonca. Denarna terjatev ustreza otrokovemu deležu zapuščine. Ta terjatev postane izvršljiva, če je za preživelega zakonca razglašen stečaj ali uvedeno prestrukturiranje dolga (glej tudi zakon o prestrukturiranju dolga fizičnih oseb (Wet schuldsanering natuurlijke personen)) ali če preživeli zakonec umre (člen 4:13 civilnega zakonika). V nekaterih primerih lahko otroci svoj denarni zahtevek uveljavijo tudi prej, na primer če se preživeli zakonec ponovno poroči.

Zakonci in partnerji v registrirani partnerski skupnosti se obravnavajo enako.

5 Kateri organ je pristojen:

5.1 glede vprašanj dedovanja?

5.2 za sprejem izjave o odpovedi dediščini ali njenem sprejemu?

5.3 za sprejem izjave o odpovedi volilu ali njegovem sprejemu?

5.4 za sprejem izjave o odpovedi nujnega deleža ali njegovem sprejemu?

Na Nizozemskem je pristojni organ za dedno pravo notar. Stranke lahko prosto izberejo notarja ne glede na zapustnikovo zadnje prebivališče.

Dedič ima tri možnosti:

1. brezpogojno sprejme dediščino;
2. sprejme dediščino na podlagi popisa dediščine, pri čemer je odgovornost za dolgove omejena na vrednost podedovanega premoženja (beneficiair aanvaarden);
3. se odpove dediščini.

Če želi dedič dediščino sprejeti brezpogojno (brezpogojno sprejetje), lahko to stori implicitno in brez posebnih formalnosti z izvedbo določenih dejanj, kot je prodaja ali drugačna prisvojitev premoženja zapustnika. Posledica brezpogojnega sprejetja dediščine je, da je dedič osebno odgovoren za dolgove iz zapuščine s svojim premoženjem. Dedič lahko svojo odgovornost omeji tako, da dediščino eksplicitno sprejme pod pogojem, da dolgovi dediščine ne presegajo njene vrednosti. Dedič to stori tako, da v sodni register (griffie van de rechtbank) vloži izjavo o sprejetju na podlagi popisa dediščine (verklaring van beneficiaire aanvaarding). Dedič mora to storiti tudi, če ne želi sprejeti dediščine in se ji želi odpovedati. Za te izjave ne velja noben rok, vendar lahko upnik ali druga zainteresirana stran zahteva, da sodišče dediču določi rok. Če dedič dovoli, da se ta rok izteče, je dediščina brezpogojno sprejeta. To velja tudi, če je dedič pred izjavo ravnal, kot da je dediščino brezpogojno sprejel. Sprejete odločitve ni mogoče preklicati.

Volilo (legaten) je mogoče sprejeti ali se mu odpovedati brez posebnih formalnosti. V skladu z nizozemsko zakonodajo pogojni sprejem za volila ni mogoč.

Prisilni dedič (legitimaris) se lahko pravici do nujnega deleža preprosto odpove tako, da ga ne zahteva. Zakonodaja ne določa posebnih izjav v zvezi s tem. Če se prisilni dedič odpove nujnemu deležu, je to mogoče zabeležiti v izjavi.

6 Kratek opis postopka za ureditev dedovanja v nacionalnem pravu, vključno z likvidacijo zapuščine in delitvijo premoženja (to vključuje informacijo, ali postopek dedovanja začne sodišče ali drugi pristojni organ na lastno pobudo)

V večini primerov, zlasti če obstaja poročna pogodba (huwelijkscontract) ali oporoka, je priporočljivo, da se za likvidacijo zapuščine uporabi notar. Vsak od dedičev ali izvršitelj (executeur-testamentair), če je imenovan v oporoki, lahko na Nizozemskem najame notarja. Stranke lahko prosto izberejo notarja ne glede na zapustnikovo zadnje prebivališče. Notar bo dedičem pomagal pri urejanju zapuščine. Ugotovil bo, kdo so dediči, nato pa preveril, ali je bila sestavljena oporoka, ter obvestil upravičence in jim svetoval o posledicah sprejetja ali zavrnitve dediščine. Notar jim lahko tudi pomaga pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Le v redkih primerih ima sodišče vlogo pri likvidaciji zapuščine. To se lahko zgodi, če je likvidacija zapuščine sporna ali če eden od dedičev (npr. zaradi mladoletnosti) ne more skrbeti za svoje interese.

7 Kako in kdaj postane posameznik dedič ali volilojemnik?

Na Nizozemskem sodni postopek ni predviden. Če oporoke ni, dediče določi zakon. Če obstaja oporoka, je v njej navedeno, kdo so dediči in volilojemniki (legatarissen). Notar lahko v potrdilu o dedovanju (verklaring van erfrecht) navede, kdo so dediči zapuščine, glej člen 4:188 civilnega zakonika. Izvršitelj oporoke lahko prav tako zaprosi za potrdilo o dedovanju. V potrdilu o dedovanju je notar pooblaščen, da navede osebe, ki so upravičene do dediščine, njihov delež v dediščini, in če je to potrebno, ime izvršitelja. S potrdilom o dedovanju se lahko dediči/izvršitelj izkažejo dolžnikom zapuščine, pridobijo pravico do razpolaganja z dobroimetjem na banki itd. Za prenos nepremičnine ali pravice na nepremičnini na enega od dedičev je potrebna notarska listina.

8 So dediči odgovorni za dolgove pokojnika, in če je tako, pod katerimi pogoji?

Če je dedič brezpogojno sprejel dediščino, je v celoti odgovoren za zapustnikove dolgove (člen 4:182 civilnega zakonika). Če jo je sprejel na podlagi popisa dediščine, je za dolgove odgovoren le, če so ti pokriti z dobičkom iz zapuščine. Dedič ni osebno odgovoren.

9 Kateri dokumenti in/ali informacije so običajno potrebni za vpis nepremičnine?

Potrdilo o dedovanju se lahko vpiše v javni register nepremičnin (openbaar register van onroerend goed). Za prenos lastništva nad nepremičninami ali pravic na nepremičnini je potrebna ločena notarska listina.

9.1 Je imenovanje upravitelja obvezno ali obvezno na zahtevo? Kaj je treba storiti, če je obvezno ali obvezno na zahtevo?

Po nizozemskem pravu imenovanje upravitelja zapuščine (beheerder van de nalatenschap) ni obvezno.

9.2 Kdo lahko izvrši pokojnikovo razpolaganje za primer smrti in/ali upravlja s premoženjem?

Oporočitelji (erflaters) lahko imenujejo izvršitelja oporoke, in ta lahko opravi likvidacijo zapuščine. Če je dediščina sprejeta na podlagi popisa dediščine, lahko sodišče imenuje posebnega upravitelja (speciale beheerder).

9.3 Katera pooblastila ima upravitelj?

Običajno ima izvršitelj, imenovan v oporoki, v skladu s členom 4:144 civilnega zakonika omejena pooblastila. Lahko upravlja zapuščino in poravna dolgove zapuščine. Oporočitelji lahko izvršitelju dodelijo več pravic, na primer za prenos premoženja iz zapuščine brez dovoljenja dedičev. Če je izvršitelj imenovan za posebnega izvršitelja (speciale executeur) (skrbnik, ki opravi likvidacije zapuščine (afwikkelingsbewindvoerder)), lahko prenese premoženje iz zapuščine in sprejema vse odločitve v zvezi z razdelitvijo zapuščine.

10 Kateri dokumenti, ki dokazujejo status in pravice upravičencev, se običajno izdajajo po nacionalnem pravu med postopkom dedovanja ali ob koncu postopka? Ali imajo dokazno moč?

Dediči lahko sklenejo pogodbo o delitvi (akte van verdeling). Dokument postane notarska listina, če ga sestavi notar. To je potrebno, kadar dedič ni poslovno sposoben (ker je mladoletnik ali zaradi stečaja/prisilne poravnave (curatele/bewindvoering)). Za prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini je na Nizozemskem potrebna notarska listina (glej odgovor na vprašanje 7 zgoraj). V nobenem drugem primeru pogodba o delitvi zapuščine ni potrebna. Za prenos premoženja, kot so bančni računi in drugo premično premoženje, zadostuje potrdilo o dedovanju.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.